pravljica za lahko noč

[kača]

RDEČA KAPICA

Rdeči Kapici je parenteralna mati nekega dne akreditirala transport viktuarij za babico, ki je bila senilna anemičarka in je le redko zapuščala svoj domicil. Brez asistence je Rdeča Kapica odskakljala v obskuren gozd, ko se je pred njo nenadoma realiziral volk, ki je do tedaj latenten čakal inkognito za enormno smreko.

Rdeča kapica, ki ni bila informirana, da je volk tako maligen, se ni prav nič deranžirala.

"Kam pa kam, Rdeča kapica?" jo je dolozno intervjuval volk.

"Babici, ki rezidira nedaleč od tu, nesem kolacijo!", je respektno replicirala Rdeča kapica.

"Poglej," ji je aludiral volk, ki je komaj krotil svojo sitomanijo, "koliko rožic florira tukaj! Ne boš se dosti retardirala, če jih nekaj kolektiraš za babico!"

Rdeča kapica, ki je ob volkovem intrigantskem incitiranju pozabila na materin konzilij, da naj bo v gozdu kar se da providentna, se je takoj agilno lotila akumuliranja rožic. Hipokritski volk je medtem rapidno stekel do babičine koče, skočil v interier in konzumiral frapirano babico.Oblekel je njen neglize in se lociral v posteljo, da počaka na Rdečo kapico. Ta je z minorno retardacijo res prišla. Nekaj časa je skrutinirala kamufliranega volka, potem pa rekla:

"Babica, zakaj imaš tako enormne okularje?"

"Da te optimalno vizualno percipiram!" je emfatično povedal volk.

"Zakaj imaš tako ekstravagantna ušesa?"

"Zaradi surround avdio percepcije!" je še bolj precizno artikuliral volk.

"In zakaj imas takšno enormno palatoshizo?"

"Zato, da te neproblematično konzumiram!" je z monstruoznim glasom odrecitiral volk in huronsko atakiral Rdečo kapico. Po tem amoralnem aktu se je penzioniral v posteljo in med kakofoničnim smrčanjem zaspal.

Lovcu, ki je pasiral babičino hišico, so se groteskni glasovi iz njene rezidence zdeli suspektni. Rezolutno je vstopil v interier in takoj konstatiral, da je volk konzumiral babico in Rdečo kapico. Iz volkovega voluminoznega trebuha so namreč prihajali morbidni, ekscitirani klici na pomoč. Z robustnim udarcem je dezaktiviral volka in mu z drastičnim rezom naredil vivisekcijo. Iz abdomna sta se realizirali babica in Rdeča kapica, obe intaktni. Skupaj z lovcem sta potem interpolirali kamenje v prazen volkov želodec in mu ga zašili. Volka je zaradi gastrolitov kmalu popadla hidromanija in ves adinamičen se je splazil do vodnjaka. Ko se je dekliniral čez rob vodnjaka, je zaradi balasta v trebuhu izgubil balanso in dekonstruktiviral v vodo.

Babica, lovec in Rdeča kapica so se eksultirajoč objeli in si aklamirali ob solviranju pred malevolentnim volkom.

LN, Kača

Ssssssssssssssssss......

[marijan]

to je isto kot bi bral magnetogram iz državnega zbora, pa zastopi če morš.

lp marijan

[Furioso]

Nisem vedel, da toliko tujk poznam...

Sex is not the answer. Sex is the question. "YES" is the answer!

[Ice]

,se strinjam z furiosom.

-----

The consecutive stages of Situations: SNAFU,TARFU and FUBAR.

[pupa]

quote:

Nisem vedel, da toliko tujk poznam...

Sex is not the answer. Sex is the question. "YES" is the answer!

Saj jih ne.... samo delaš se!!

I want some more!!

[Furioso]

quote:

I want some more!!

If you can't be good, be good at it!!!

Still want some more?

Sex is not the answer. Sex is the question. "YES" is the answer!

[pupa]

Allways!!

I want some more!!

[Gregs]

Sicer ze stara zgodba, ampak vedno znova me preseneti, kako jim je uspelo spraviti toliko manj znanih besed vanjo...

[kača]

Pa še ena drugačna varjanta ....

TOTALNO NESRAMNA VERZIJA PRDEČE KAPICE

Nekoč, nekje, za devetimi gorami, desetimi jezeri in petnajstimi bifeji je živela deklica, ki so jo vsi, ker je vedno nosila rdečo baseball kapo in zraven strastno prdela, klicali Prdeča kapica. Pravega imena ni imela, saj je živela v Pravljični deželi, kjer policaji niso zahtevali osebne izkaznice in kjer ti ni bilo potrebno poslušati staršev tja do polnoletnosti in kjer se nobeden ni postaral ter ti nobeden ni sral po glavi, če si kdaj spustil kakšnega tihomirja. Lahko vam je potemtakem popolnoma jasno, da kozmetična industrija, plastična kirurgija in filtrirni sistemi niso imeli v Pravljični Deželi nikakršne prihodnosti.

Naša deklica, ki pravzaprav ni bila več deklica ampak je bila že kar globoko v puberteti, je tako nekega popoldneva sedela na verandi svoje razkošne hiše, ki jo je zgradila s pomočjo avtorskih pravic in ker ji za lepo kožo in zdravje, ki ga je bilo v Pravljični deželi v neomejenih količinah, ni bilo mar, je brezskrbno vlekla havanko in premišljevala, kam naj se da na sobotni večer in koliko prebranca naj poje za popoldansko malico. V mislih je imela prav imeniten lokal Pri čarovnci imenovan, kjer se vedno zbere elita Pravljične dežele in kjer bo lahko zopet videla Janka, če ji ga bo le uspelo odtrgati od Metke, s katero sedaj živi. Ja, življenje je res lahko lepo če... če le imaš nekaj keša v žepu. Le kdo bi ji lahko posodil nekaj denarja, samo do prvega, ko zopet dobi honorar.

Spomnila se je, da že dolgo ni obiskala svoje uboge Babice.

"Ja, stara ma dobro penzijo, za pogreb je že našparala... Evo babica, vnukinja prihaja".

Zato je sklenila, da gre na obisk k svoji bolni babici. Vzela je košaro in vanjo zložila nekaj dobrot.

"Evo, kos stare, plemenito plesnive potice. Te se ziher ne bo dotaknila ker je preveč škrta, da bi si privoščla nov gepiz... pa še malo šnopca, da bo stara bolše volje da bo malo več keša... pa ka še te češ... ja pa dva ljubavna romana, da se bo s malo slinla ponoči... eto, tak. Alora, gremo po keš za kaki pir, pa kako đolo, drugač bo dugicajt zvečer."

Prdeča kapica se je odpravila skozi temačen pragozd, poln kač, zveri in zablodelih, mišičastih, tetoviranih motoristov, s katerimi je včasih prebila marsikatero prelepo urico in tako zapravila čas, ki bi ga morala prebiti pri babici. Babica se teh izletov svoje vnukinje niti ni zavedala, saj je bila že precej senilna in tako niti ni opazila, da vnukinja ne hodi k njej trikrat na teden, kot je bilo v navadi, ampak samo še takrat, ko potrebuje denar, Prdeča kapica pa je bila tudi že rahlo naveličana zgodbic o Babičini mladosti, ki jih je Babica s takšnim veseljem pripovedovala.

"Ja, stara se dela krepostno, zraven je pa mela tok dedov, da jih ni mogla sproti seštevat . Pol mi pa še pravi, da se naj pazim. No, ja, ona že ve, izkušene starce je včash dobro poslušat."

Tokrat Prdeča kapica na poti ni srečala nobene zveri. Ni srečala Pepeta D’i Hurja, tako kot ponavadi. Kar pa je še bolj čudno pri vsej stvari, ni srečala niti enega zablodelega, mišičastega, tetoviranega motorista. Tako hodi Prdeča kapica osamljena skozi gozd, ko naenkrat skozi grmovje opazi nekaj kosmatega in zasliši nekakšno brundanje... le kaj bi bilo lahko to... morda kakšen kosmat, natetoviran, mišičast motorist... no ja, za silo bo tudi ta dober.

"... on če men gušit, kak naj babe pecam... O, lej jo, seos pička, kam ga pa tišiš? Evo, jaz sn glih spožrl Jonasa Ž. Veš, da je biu čist kul faca, če mi ne bi šou gušit, kak naj kučke, take kot si ti, pecam. Te pa ga nism mogu prenašat, pa sm ga pojedu. In kam ga žgeš, maca?"

Izza grmovja je na pot prilomastil Hudobni Volk. Fuj, Prdeči kapici se je prav zagnusil. Čisto navaden, čisto nič mišičast, shiran, umazan volk, ki mu smrdi z gobca. Večer z njim bi bil za Prdečo kapico prava mora. Nekako se ga mora znebiti.Vedela je tudi, da ga tudi njeni najhujši in najodurnejši prdci ne bodo spodili.

"Oh, volk, kako si me prestrašil. Da mi drugič ne narediš več tega. K Bakici grem, k ubogi, bolani in osamljeni Bakici na obisk."

"Aaaaa... kapčim. Sobota zvečer, ti pa brez keša. Ej, buzdovanka, jaz mam predlog. Dans sn dobu odškodnino od zavarovalnce, ko me je en pijan idiot s puško zadnič obstrelu, tak da si dans lahko malo privoščim. Bi šla z mano na kaki drink, kako đolo, za finale se pa malo požgema, pa je dan mimo. Kaj praviš?"

Volk je iz žepa potegnil prav prijetno zaobljeno denarnico in Prdeča kapica je videla, da se Volk ne šali. Skorajda je že privolila v predlog, a se je zadnji trenutek premislila.

"Pri volku nikoli ne veš," si je mislila, "kaj pa če jo na koncu poje. Težko bi prenesla dejstvo, da je ni več. Pa še iz gobca mu neznosno smrdi, v bistvu dosti huje, kot moji lastni prdci. Bom že ujela kakšnega tipa."

"VOLK, kako pa govoriš. Boga bolana Bakica leži sama, ti pa me vabiš na zabavo. Kako naj pustim na smrt bolano Bakico samo ležati v pojsli? Da te ni sram."

"Pojsla, faak, ej", je šlo Volku skozi možgane, "stvar lahko postane še zelo gud."

"No, ja, če je pa tak, te pa le idi do Babice. Kurc, Saj maš prav, Babice nea morš pustit same v soboto zvečer doma. V pojsli. Škoda, ker bi se mela ful vrei... Kaj pa drugič, recimo, drugo soboto, če bo stara zdrava, kakopak?"

"Volk, rada bi šla s tabo ven, vendar moram misliti tudi na Babico. Bomo videli."

Prdeča kapica se je odpravila naprej, Volku pa se je po glavi še vedno podila postelja in misel na to, kaj se vse da početi v njej.

"No, ja, punca je že v puberteti, ne mi rečt, da je tak pridna. Sej, mejbi bo pa padla tale bejbi, samo treba je na izi, punca ni po pasulju priplavala." (seveda, če pa spožre 20 krožnikov prebranca vsak dan)

Prdeča kapica je bila nadvse zadovoljna, da se je na tako lahek način znebila Hudobnega Volka. Niti slutila ni, da na svetu še obstajajo taki naivneži. Pravljica o stari, ubogi, na smrt bolni Babici, zažge vedno. Prav rada bi spoznala takšno evoplokkefalko, ki bi letala k svoji bolni stari mami in ji delala družbo v soboto zvečer.

Medtem, ko so Prdeči kapici po glavi rojile najbolj zaničevalne misli na račun Hudobnega Volka, se je le-ta že plazil po bližnjici do Babičine hiše. Pot je zelo dobro poznal. Včasih, še preden so ga vtaknili v zapor, je z drugimi volkovi večkrat hodil krast zlatnino, ki jo je premogla Babica. In od tega početja se je dalo kar spodobno živeti. Potem pa jih je nekega dne zalotila, naznanila policiji in kvartet volkov je odsedel nekaj mesecev za rešetkami. Babica je pozneje spravila zlatnino v bančni sef, tako da so volkovi morali poiskati nov način preživljanja. Ki pa je bil, kot se spodobi, močno skregan z zakonom.

Medtem ko jo je Prdeča kapica prav počasi mahala proti babičini hiši in spotoma oprezovala za zablodelimi motoristi, je bil Volk kaj kmalu v babičini hiši. Vstopil je skozi glavna vrata in sredi sobe zagledal veliko, udobno, leseno posteljo. Ah, raj na zemlji.

Babica je mislila, da je v hišo vstopila njena vnukinja.

"A si ti, Kapica? Daj mi malo vode, prosim te, zelo sem žejna."

"Daj šadap, kura smotana, kaj nea vidiš da sn jaz, tvoj najljubši volk?"

"Ka te delaš tu, ha? Kaj bi rad da pokličem kapse, pa boš spet v čuzi ene par let!"

"O si tečna ko pes, stara. Veš, kaj, jaz mam bolšo idejo. Tvoja vnukinja prihaja in bi blo zlo kulturno, če bi za kako uro, dve šla vun iz bajte. Idi na ples, na večerjo, magari v Brdavs klub, samo idi vun. Daleč. .., kaj praviš??"

"A zdej bi pa mojo ubogo vnukinjo? Morilec, psihopat, kmet, kanibal..."

"Tvojo ubogo vnukinjo?! A si slučajno opazila kakšne joške... Ma, kaj ti sploh razlagam. Zaj te bom lepo kulturno zvezau, te odnesu sobo gori pa da si mi eno uro čist tiho. Če boš pridna, te bom drug teden pelau na britof. Važi?"

Zvezal je ubogo starko in jo odnesel v zgornjo sobo, sam pa se je preoblekel v babico in se zavlekel v posteljo ter počakal na Prdečo kapico.

Kmalu je Prdeča kapica stopila v hišo in v pričakovanju nagrade za svoj obisk veselo pozdravila Babico.

"O stara, kaxi kaj še vedno migaš? Maš kaki pir v hladilniku? Nea veš, kak je tuopl vuni!"

"O, Prdeča kapica, si to ti?"

Ta glas Prdeči kapici ni bil niti najmanj všeč.

"Ja, Babica, jaz sem."

Prdeča kapica je stopila bližje postelji.

"Joj, Babica, kako velike usta imaš!"

"Ja, kupla sem si nov gepiz. A mi paše?"

"Še pa še pa še paše. Ja babica, kako vlke špegle maš!"

"Ja, to se ti samo zdi, najdražja vnukinja. Veš, frišne leče so mi poknli not v ok, tak da mam zdaj pir-podn-cvikere"

"Pa kak si kosmata po celem telesu, babica. A je s tabo kaj narobe?? Ki maš tisti Wilkinson lady protector, ko sem ti ga kupla za abrahama"

"Oh, moja draga vnukinja, to je samo moj novi krzneni volčji plašč, ki mi ga je prejšnji torek prinesel Lovec. Zebe me, Kapica, daj, pridi k meni, stisni se k meni in me pogrej, tako kot včasih. Ful friza v toti bajti."

"Ti, meni se pa nea zdi tak mrzlo ej..."

Prdeča Kapica je zlezla v posteljo v Babici-Volku.

"Joj, babica, pa kako radovedne roke imaš. Kaj delajo pod mojim krilom? Joj, saj to nisi ti, Babica, to si ti, Volk, Krvoločni Volk. Volk je, Volk!!!."

"Aha, macica, jest osebno. Zaslužili ste si deset točk za pravilen odgovor. No, zaj ko sva se že dobla v isti pojsli, se ti ne zdi, da bi lahko preskočila vse formalnosti, a??"

"Ne vem, Volk. Tko kosmat si, pa iz gobca ti smrdi... Ampak za prvo silo... no, ja....Čaki malo, da se še jaz vserjem pa bova v ogabnem sožitju" Prrrrrrrddddd!!!!

Babica je naenkrat zaslišala prdenje in stokanje Prdeče Kapice in Volkovo renčanje. Vedela je, da je njena vnukinja v težavah. Zbrala je vse svoje moči in se poskušala rešiti iz vezi, v katere jo je zapletel Volk. Dobro, da je bil Volk malce nepotrpežljiv in da vezi niso bile ravno trdne. Tako se je Babica kmalu rešila iz vezi in ravno ko je iz omare vzela njenega zvestega "Šarca", da bi posvetila volku, je zaslišala osupel krik, trenutek pozneje pa je nekdo trdno zaloputnil z vrati in slišalo se je, kot da ta nekdo beži proč od hiše. Babico je zagrabila panika. Hišo je naenkrat zajela grobna tišina. Le kaj je Volk storil z njeno vnukinjo?

Skorajda skotalila se je po stopnicah, tako jo je skrbelo za vnukinjo. Le ta pa je do vratu pokrita z odejo mirno ležala v postelji ter kadila postkoitalno Marlboro 100's cigareto.

"Veš, Bakica, Volk sploh ni tak slab, četudi mu grozno smrdi z lap."

"Ja, ampak, Kapica, a ti volk ni storil ničesar hudega?"

"Ne, pravzaprav je blo zlo prijetno."

Kapica se je nagnila čez rob postelje, kjer je ležala njena obleka in iz žepa potegnila listek, ter ga dala Babici. Ta je razprla listek ter na njem zagledala žig pravljične bolnice in napis: HIV positive. Babica je prebledela ter obupano pogledala Kapico.

"Ej, Bakica, ne se sekirat. Sej ni pravi... Samo Volk še tega nea ve."

Ssssssssssssssssss......

[Furioso]

Ma tole pa je predolgo. Kača, preberi, posnami in pošlji .mp3... Pa kakšno dobro glazbeno podlago zraven, prosim...

Sex is not the answer. Sex is the question. "YES" is the answer!

[Furioso]

quote:

Allways!!

I want some more!!

That's the spirit!!!

Sex is not the answer. Sex is the question. "YES" is the answer!

[miki]

men se ne lub brat teh crev

[kača]

LENOBA ............

Lp, Kača

Ssssssssssssssssss......

[pupa]

HAHAHAHHA LOL..... TALE JE PA FULL ORIGINALNA!!!!

Furioso, kar okice na ekran, pa lepo preberi... zgodbica je dobra!!

I want some more!!

[Furioso]

Saj bi jo prebral, če je ne bi že poznal.

Sex is not the answer. Sex is the question. "YES" is the answer!

[Gregs]

Jaz sem ta drugo do pol prebral, potem me je pa minilo potrpljenje in sej zakljucil. Malo dolgov za sluzbeni cas...

[pupa]

quote:

Saj bi jo prebral, če je ne bi že poznal.

Sex is not the answer. Sex is the question. "YES" is the answer!

LENOBA!!

I want some more!!

[Rocky]

Lahko tudi Rdeča kapica, ala Next generation - Genesiss II.

Pa lep pozdrav iz Pohorskih pragozdov!

ROCKY

[SASO]

ok,sej zgodbi sta dobri,samo kej stalno visis za kacunalnikom???lp

[kača]

quote: ok,sej zgodbi sta dobri,samo kej stalno visis za kacunalnikom???lp

He, he ... odgovor na vprašanje je ... JA. Imam pač tako službo, k' visim res cel dan za računalnikom ... pa še internet imamo zastonj ... tko da ... Med enim in drugim opravkom skočim še napisat kej na forum, pa pobrskat kšno zanimivo stvar po netu. Kej ni to fajn službica?

No .. sej mam tak občutek, da smo vsi ki visimo tu gor, na istem.

Lp, Kača

Ssssssssssssssssss......

[marijan]

No .. sej mam tak občutek, da smo vsi ki visimo tu gor, na istem.

se pridružujem ugotovitvam.

lp marijan

[Rocky]

Kača, daj povej ti nam kakšna in kaj je tvoja služba. Pa saj ti nisem fauš. Pa lep pozdrav.

ROCKY

[Gregs]

quote:

Kača, daj povej ti nam kak?na in kaj je tvoja slu?ba. Pa saj ti nisem fau?.

Uf, Rocky, ce pove, kje dela, jo vrzejo iz sluzbe...

[kača]

quote: Kača, daj povej ti nam kakšna in kaj je tvoja služba.

Rocky ... moja služba je taka služba, ko mi plačujejo za to, da ne delam (skoraj) nič ... buhvari da moj šef to prebere ... pol pa res takoj letim s službe.

Lp, Kača

Ssssssssssssssssss......

[Furioso]

Max’s New Bed

Once there was a little boy named Max. Max refused to go to bed. He stayed up later than his older sister Teresa, kicking and screaming about not going to bed.

One night, Teresa asked Max why he never wanted to sleep.

"Because...." Said Max between tears. "I don't like my crib. I feel like a monkey when I'm in it."

"Oh!" Said Teresa, pleased she could get Max to tell her what was wrong.

The next day, Teresa told her parents why Max never wanted to sleep, because of the crib. So they took Max out to the store to buy his very own big boy bed. Max chose a metal red bed that was just the right size for him. He got a farm sheet-set and a comfy pillow. Max even got a baseball bed side table!

Max felt so lucky! Now he loved his new bed and decided that sleeping was great, so every night, Max slept on the bed, and he thanked Teresa.

But one day Max got too big for the bed! So his parents took him to the same store to buy a bigger and taller bed. They let Max get a wooden bunk-bed so when Max had sleepovers his friends would have a place to sleep when they came over.

Teresa was so jealous but Max let her sleep on the top bunk one night.

Max thanked Teresa again for telling their parents about the crib, now bedtime was Max's favorite time.