Življenje po rojstvu... Življenje po smrti...

[Wobewt]

Bomo še vidl. 50 / 50 možnosti, brez veze pametowat. B)

[Broj Jedan]

Zagovarja tisto,

cesar je tebe groza ...

←

če si s tem mislil, da me je groza smrti, pozabljenja, niča ...

se hudo motiš

ravno nasprotno je res

ys bi si hudooo želel, da bi bilo tako:

smrt = 1 + 2 + 3

1 = neskončni miiiir in teeeema

2 = pooočiteeeek

3 = niiič

:yes:

mal sm že zmatran od vsega tega - veš.

mal mam dost - smpake.

ampak na žalost ys ne odločam o tem

sorry

;)

[Broj Jedan]

Bomo še vidl. 50 / 50 možnosti, brez veze pametowat. B)

←

sy

maš prow - pejt raj kako lepotico dokončat - bomo imel več od tega

:yes:

men

se zdi da zadnje čase malo premalo rišeš in preveč visiš na motomarsu - ali misliš, da to ni zguba časa, glede na tvoje odlične sposobnosti??

:hmm:

[Brrrm]

Ne, nisem mislil groza smrti,

ampak tega,

da vse skupaj vodi in razvija nekaj

nezivega, nerazmisljujocega, kar tako, skupek snovi, mehanizmov in reakcij.

:devil:

[SiR]

a ni nobeden do sedaj ugotovil, da ne gre za(moja zmota  :oops: ) 67 g ampak za 21 g...

tudi film 21 g naj bi bil inspiriran od te raziskave...

:blush:  :D

←

"Ne moreš da verjameš!" © bigT

:afro1:

[Broj Jedan]

Ne, nisem mislil groza smrti,

ampak tega,

da vse skupaj vodi in razvija nekaj

nezivega, nerazmisljujocega, kar tako, skupek snovi, mehanizmov in reakcij.

:devil:

←

a tooo, a tooo si misli - to sploh pisat ne bi bilo treba

:lol1:

to je sam brezvezna opcija ... teorija,

ki ne vzdrži kritike povprečnointiligentnega

otroka iz drugega razreda osnovne šole ...

:lol1:

[SiR]

če si s tem mislil, da me je groza smrti, pozabljenja, niča ...

se hudo motiš

ravno nasprotno je res

ys bi si hudooo želel, da bi bilo tako:

smrt = 1 + 2 + 3

1  = neskončni miiiir in teeeema

2  = pooočiteeeek

3  = niiič

:yes:

mal sm že zmatran od vsega tega - veš.

mal mam dost - smpake.

če velja 3, potem ne more biti tudi 1 in 2. Kajti 1 in 2 sta "stanji", 3 je pa "nestanje". Kjer ni nič, tam ne more biti nekaj :)

Ergo - kdor pa enači 1 in 2 in 3 in jih združuje v eno "stanje", pogosto govori o nirvani. o totalnem cross-over stanju, zavest iduha, enotnosti z vsem in vsega.

stanja, podobna takšnim, se pogosto občutijo ob strašni izčrpanosti, ko možgani ubirajo bližnjice in ustvarjajo čudne občutke, ki jih nekdo ni navajen. Ko zavest prestopi meje naučenega (se ji zazdi ,da se lahko mimo senzorjev (oči, nos, usta, ušesa, danka, penis, ...) priklopi na zunanji svet in se tako izlije v enotno občo enovitost).

hočem rečt - jemanje drog ali huuudo mukotrpno meditiranje in samo-maltrtiranje je lahko dobro v smislu odkrivanja sposobnosti lastne zavesti. Vsekakor paj e lahko tudi škodljivo. ko nekrat prestopiš določene okvirje, se je težko nazaj ukalupiti ali začeti ponovno igrati igro po obstoječih pravilih Normale.

hočem rečt - "What the heck do I know" © bigZ.

tko da - ko bom krepal, pričakujem, da bo moj secret-keeper objavil moje najbolj skrivne zapise in bodo dali kompu spet misliti. obenem pričakujem, da bo nekdo objavil tudi bukvo z naslovom Zbrani motosvetovski zapisi velikega SymRuja ali "Tako je nabijal SymRu" :)

peace, respect & love to all of you out there,

bigS

[Broj Jedan]

tudi jaz se pod to podpišem.....

←

ti pa daj to frazo v memory - da ne boš preč prišel od tipkanja

:yes:

peesda ... ta svet gre res u qrac, sam to frazo novodobne komunikacije poglej - za

:cry:

[SiR]

tudi jaz se pod to podpišem.....

←

s krvjo ali samo svinčnikom? :D

[Broj Jedan]

če velja 3, potem ne more biti tudi 1 in 2. Kajti 1 in 2 sta "stanji", 3 je pa "nestanje". Kjer ni nič, tam ne more biti nekaj :)

Ergo - kdor pa enači 1 in 2 in 3 in jih združuje v eno "stanje", pogosto govori o nirvani. o totalnem cross-over stanju, zavest iduha, enotnosti z vsem in vsega.

stanja, podobna takšnim, se pogosto občutijo ob strašni izčrpanosti, ko možgani ubirajo bližnjice in ustvarjajo čudne občutke, ki jih nekdo ni navajen. Ko zavest prestopi meje naučenega (se ji zazdi ,da se lahko mimo senzorjev (oči, nos, usta, ušesa, danka, penis, ...) priklopi na zunanji svet in se tako izlije v enotno občo enovitost).

hočem rečt - jemanje drog ali huuudo mukotrpno meditiranje in samo-maltrtiranje je lahko dobro v smislu odkrivanja sposobnosti lastne zavesti. Vsekakor paj e lahko tudi škodljivo. ko nekrat prestopiš določene okvirje, se je težko nazaj ukalupiti ali začeti ponovno igrati igro po obstoječih pravilih Normale.

hočem rečt - "What the heck do I know" © bigZ.

tko da - ko bom krepal, pričakujem, da bo moj secret-keeper objavil moje najbolj skrivne zapise in bodo dali kompu spet misliti. obenem pričakujem, da bo nekdo objavil tudi bukvo z naslovom Zbrani motosvetovski zapisi velikega SymRuja ali "Tako je nabijal SymRu" :)

peace, respect & love to all of you out there,

            bigS

←

morda bodo pod "dela velikega S" objavili z zvezdicami označene moje "sempatja opombe"

:oops: da se mal ufuram :yes:

torej

* opomba:

pisal

sem le o svojem čustvenem odnosu do smrti, kakor naj bi ga (po moje) dožovljal kot ateist (primerjalna meditacija)

tako

da Nič - enačim z zenovskim neobstojem - skrajno obliko večnega počitka, olajšanja zaradi samega niča po sebi ... sej vem, da boš spet lahko marsikaj pripomnil, ampak razumi, da poizkušam z besedami opisati svoje meditacijske izkušnje, katere je nekako v višjih fazah težko preliti v besede vsakdana in tako izpadejo kontradiktorne - poizkusi razumeti celoto, ne besede kot posamezne izraze - bo šlo?

:?

Popravljeno Januar 24, 2005. Popravil Jur

[SiR]

morda bodo pod "dela velikega S" objavili z zvezdicami označene moje "sempatja opombe"

:oops:  da se mal ufuram  :yes:

torej

* opomba:

pisal

sem le o svojme čustvenem odnosu do smrti, kakor naj bi ga (po moje) dožovljal kot ateist (primerjalna meditacija)

tako

da Nič - enačim z zenovskim neobstojem - skrajno obliko večnega počitka, olajšanja zartadi samega niča po sebi ... sej vem, da boš spet lahko marsikaj pripomnil, ampak razumi, da poizkušam z besedami opisati svoje meditacijske izkušnje, katere je nekako v višjih fazah težko preliti v besede vsakdana in tako izpadejo kontradiktorne - poizkusi razumeti celoto, ne besede kot posamezne izraze - bo šlo?

:?

←

ma ja juuuurči sy wem - sam mal se mojstrim v debatiranju. vsake tolk me prime, da bi mal tvezil - in tvezim :)

I respect your point of view :)

tudi sam pogosto niham med obstojem duše kot nečesa skor-materializiranega in neobstojem duše oz. čistim biološkim tehnicizmom. včasih se je težko sprijaznit s tem, da smo zgolj naključna meglica atomov, nastala skozi čas, včasih pa to tudi marsikaj olajša. Na srečo smo ljudje prilagodljivi v smislu vere itd ... in temu potem rečemo "osebnostni razvoj". kar tudi je. ni pa nujno,da vedno "naprej" - razen po časovni premici.

[Broj Jedan]

... vedno "naprej" - razen po časovni premici.

←

pa še tukaj

neke teorije trdijo da je več možnih variant - ne sam 2 - naprej pa nazaj - ampak gor in dol, levo desno in vse vmes

tako je nek fizik opisal čas, katerega vidi kot kroglo, v kateri se lahko gibljemo v poljubno smer

hecno - a ne ... pa mi mislimo, da smo pametni, ker meljemo tisoče let stare dileme

:hmm:

[Mustang]

če prav razumem, si zagovornik teorije, da si/smo

- samo in nič drugega kot skupek miljard kemičnih reakcij/sekundo

- da med temi kemičnimi reakcijami poteka samodejno kontrolirana interakcija, ki:

a  je sposobna nadzorovati sama svoj potek in potrebne interakcije

b  je sposobna dobavljati potrebne sestavine za svoje nemoteno potekanje (življenje) iz okolja in ostanke kemičnih reakcij izločati nazaj v okolje

c  je sposobna tako vplivati na okolje, da le to producira vedno več za njene kemične reakcije potrebnih sestavin in spreminjati okolje tako, da ji leto povzroča občutke ugodja krkeu3PM (??)

d  je sposobna (ta kemična interakcija = ti/mi) vplivati na ostale kemične interakcije tako, da služijo njenemu pridobivanju/izločanju kemičnih sestavin (govedoreja) ne samo za svoje vsakdanje delovanje ampak za občutke ugodja in v skarjnem primeru, če se druge kemične interakcije upirajo tej službi (davkoplačevalci, sužnji) take uničiti (vojne)

e  je sposobna in ima interes (kemična reakcija) za raziskovanje vesolja, umetnost, filozofijo, ukvarjanje z extremnimi športi, ki so nevarni za njen obstoj in kupom dejavnosti, katere so absolutno skregane z logiko njenega boja za podalšanje poteka samih kemičnih reakcij (življenja)

ali si lahko misliš, kaj ti zagovarjaš??

:eek:

←

Ja, točno to zagovarjam. Sicer bi jaz uporabil malo drugačen izbor besed, ampak se kar strinjam s tvojim opisom.

In kratek primer: če človeku poškoduješ samo določen možganski center (določen skupek celic), se ne bo ukvarjal niti s filozofijo, ekstremnimi športi, umetnostjo...ipd.

To je moje prepričanje in v to verjamem. Seveda pa sem vesel protiargumentov in drugih vidikov, saj človek, ki je trndo prepričan v svoja prepričanja in ideale vidi manj kot slep človek. :closedeyes:

[Broj Jedan]

Ja, točno ...

←

no samo da se razumeva

kar se moje

jakosti prepričanj tiče ... sem pa samo bolj naklonjen enemu kot drugemu gledišču ... hudooo trdno (recimo - dogmatično) pa nisem pristaš ne ene ne druge ne tretje teorije

ravno zadnjič

me je pater prepričeval, da bi vstopil v anglikansko cerkev - kar sem jasno odklonil s sledečim argumentom:

Predstavljate si, pater, da vsi mi iščemo pot do vrha gore, kjer je Odgovor. Eni rabijo vodnika in mu zaupajo, da jih vodi po pravi poti ... eni pa to svojo pot izbirajo sami.

Ys sm človek, ki je vedno, celo svoje življenje hodil svojo pot, sam izbiral smer v križiščih in se sam dvigal proti vrhu, kjer me čaka Odgovor - kar pa absolutno ne pomeni, da ne poslušam izkušenih, da ne vprašam: kam vodi tale cesta? In če se mi odgovor zdi ok, krenem po njej in jo raziščem.

Ali razumeš - kako gledam ys na te zadeve?

Kar se pa poškodb možganov tiče - mi pa lepo te prosim ne serviraj takih osnovnošolskih trikov - to ni fer, da veš - zaradi drugih na motomarsu ne zaradi mene - ys vem kar vem.

Verjetno si videl (ali pa ne - ne vem) na Discoveriju

ćrnca, ki je preživel hudo nesrečo v kateri je izgubil ...

vsedi se MrM - to ne boš verjel, seveda, če nisi gledal oddaje ...

tip je izgubil celo, celotno in kompletno

desno hemisfero možgan - komlpetne telsne funkcije je prevzela leva hemisfera, čelni reženj in mali možgani in sicer v taki meri, da človek živi normalno življenje, nekoliko počasneje od drugih (govor, mišljenje) vendar hodi v službo in je nasploh ok, razen, ko sname naglavno protezo in se vidi da manjka četrtina lobanje - pravi, da se takrat po navadi vsi razbežijo.

To ni osamljen primer

ko so drugi deli možganov prevzeli funkcije okvarjenega dela - delno ali pa v celoti in ljudje, ki bi morali biti invalidi - to niso ... jasno pa je cel kup obratnih defektov - navidezno zdravi možgani ne delujejo ok - pa nihče ne ve zakaj.

Spljoh se pa zmeniva nekaj:

o možganih vedo danes toliko, kot so v srednjem veku vedeli o molekularni biologiji.

Z eno besedo - nihče pojamopojmu nima.

Vsa zdravila, katere uporablja psihiatrija, so pridobljena na podlagi statističnih preizkusov, ko zmešajo nekaj levegazdesnim in potem preizkusijo na tolikointoliko bolnikih .. da bi pa kdo poznal natančne procese, ki se odvijajo v zapleteni nevronski zgradbi možgan ... pa niti govora ni - ne vedo zakaj, kako nastane spomin, kaj je misel, kaj predvidevanje, načrtovanje, sanje, meditacija, vizualizacija in 1000 drugih štosov, ki se dogajajo v možganih ( da ne začnem o telepatiji, telekinezi, natančnem predvidevanju dogodkov... parapsihologiji)

ma sy vem, da nisem prepričljiv ... vendar, me res zanimajo tvoja osebna mnenja ... če se ti da, jasno

:friend1:

[Kruse]

Mogoce je pa prevec na siroko zastavljeno :?

In ko je ravno:

Torej, kadar spite lahko izkusite kakšna je smrt. Le, da se ne zbudiš več zjutraj. Takrat te enostavno ni več.

Ce recimo primerjamo en dan s celim zivljenjem.....

Recimo da okoli poldneva stojis za mizo in z veseljem rezes meso in prav fino ti je, ko poslusas kako meso hrska pod nozem....

Mogoce si ze pozabil kako je zjutraj spricala kri iz vratu, ali pa strah v oceh svinje, ko je videla, da je prisel njen cas....

Mogoce se pa spominjas, pa ti je cisto vseeno. In si z mislimi samo pri rezanju. Ali pa ze razmisljas, kako se bo cez nekaj ur meso cvrlo v ponvi. Mogoce celo razmisljas kako bos cez pol leta iz skrinje vzel kos mesa in skuhal kosilo....

Za nakatere pa ne obstaja ne vceraj in ne jutri....In ne vejo, da se je se vceraj tista svinja s polnim zelodcem zadovoljno valjala po lastnem dreku.... Niti tega ne, da so oni mogoce obstajali....

Ne vejo niti tega, ali (ce sploh) jutri obstaja.....Mogoce upajo, da je jutri...In da bojo mogoce prespali cel dan zaradi macka, mogoce se bodo zadovoljno usrali, ker so se nazrli mesa....Mogoce jih zanima jih samo danes... malo dela in malo zrtja....In to jim cisto zadostuje....

Ma saj ne vem, kaj sem sploh hotel povedati....Ce sem sploh kaj povedal :hmm:

Aja, mogoce tole....Ljudje smo si razlicni. Kaj kdo verjame, je njegova stvar. In niti ni nujno, da ustreza temu, kar se bo v resnici zgodilo. Pa to niti ni pomembno. Vazno, da njemu zadostuje. In ce mu zadostuje in je srecen, potem je dosegel svoj namen.

P.S.

Mogoce kdo hoce raje kaksen primer iz sravfanja? Ali je sravfanje samemu sebi namen ali sravfa, zato, da se bo vozil.....Bom raje nehal :P

[Mustang]

@Jur

Ja, tvoji argumenti so tehtni in jih razumem. Tudi spoštujem.

Seveda se nevroznanost še razvija (in to izredno rapidno v zadnjem času) in nimamo vseh odgovorov. Ampak jaz sem optimist in vse kaže, da jih bomo nekoč imeli (verjetno nihče od nas tega ne bo doživel).

Poznam primere (sploh pri dojenčkih in mlajših otrocih), ko so možgani prevzeli funkcije poškodovanih in odmrlih centrov. Plastičnost tega organa je nekaj neverjetnega! In tudi zaradi tega me človeški možgani tako fascinirajo. Mogoče sem se prej nerodno izrazil s stavkom o "kupu celic...". Menim, da so naši možgani nekaj tako neverjetnega, da bi jih lahko kar častili. In vsak od nas ima ta "instrument", ki nam omogoča vse to, kar doživljamo. Tudi ta trenutek.

Je pa za človeka nadvse pomembno, da si osmisli življenje. In ni potrebno, da je to nevroznanost. Lahko je to tudi vera, ljubezen, medosebni odnosi, ipd.

In prav to, da lahko takole diskutiramo o tej temi pove, da:

1) ne vemo točno za kaj gre pri duši/smrti/življenju

2) se približujemo skupaj rešitvi

:)

[Broj Jedan]

@Jur

Ja, tvoji argumenti so tehtni ...

←

sedaj pa dejstva,

ki so me iz zagrizenega ateista preko dvomljivca sprevrgla v vernika.

To so dogodki, ki ostajajo brez znanstvene razlage, dogodki iz zone somraka, dogodki, katere sem doživel osebno in bi se pri (recimo svojih 25ih letih) norčeval iz človeka, ki bi mi jih pripovedoval.

Ti dogodki

so mi bili dokaz, da so možgani nekaj več, kot samo preprost organ, kemična centrala po kateri šiba elektrika sem in tja, kr tko mal levodesno in z mano je vse ok in ys sm ys. Prepričali so me , da je v možganih Duša človeka (sorry ker nimamo bolj komplexnega izraza za to in si ga morma izsposoditi iz religije)...

zdej je pa treba laufat... a ti ne misliš tako - o "seintjaelektriki"??

[Brrrm]

sedaj pa dejstva,

Dejstva?

Samo sanje, da je nasa vrsta nekaj vec. :rolleyes:

[Mustang]

:hmm: Jaz bi šel še korak dlje in rekel, da nas naši dragi možgani prepričajo o tem, da imamo dušo. In ja: elektrika šiba gor pa dol, če zelo poenostavimo. Subjektivne izkušnje so lahko zelo močne in prepričajoče (npr. laufanje po tunelu proti svetlobi, izventelesne izkušnje, ipd.).

Saj pravim: vsak mora v nekaj verjeti.

[Broj Jedan]

Dejstva?

←

dejstvo št.1:

napisal bom (popoldan) kako je umrl moj najboljši prijatelj Roman ...

sam zdaj moram res laufat

papa

:)

[ixs]

Jaz sem pa ob pregledu vseh tehle par "taužent" mailov na temo življenje po smrti,..... ugotovil, da je najbolj točna definicija smrti - popolna izguba življenja! In to je to!

Tako je tudi s temi maili, posti,.....izguba časa in s tem posledično izguba življenja saj ne mineva čas amopak mi!

Pejte se vn kepat! :eek: :kva2:

[Brrrm]

Ne morem iti ven, kepati se.

Zaradi ohranjanja zivljenja moram del zivljenja izgubljati v sluzbi. :hmm:

[GorazdH]

torej bi lahko že enkrat formulirali eno teorijo.

predlagam: življenje je. tako samo po sebi, splošno stanje kjerkoli na kateremkoli svetu. smrt je le ena od oblik življenja, prehodna.

kepanje je tudi, a v tem trenutku nemogoče tle u GO ker ni niti sledu o kakem snegu.

[Broj Jedan]

no, obljubljena zgodbica:

Romana

sem spoznal preko njegovega dekleta, prijateljice moje žene in vsi štirje smo postali skoraj nerazdružljivi - najboljši prijatelji, v času, ko je prijateljstvo pomenilo še tisto iskrenost in požrtvovalnost, ki dandanes močno izginja. Ko je iskal službo, sem ga enostavno zaposlil v svoji delavnici in fant ni niti enkrat tega izkoristil.

Razumela sva se

enkratno, čeprav zaradi relativno velike razlike v letih tega ne bi pričakoval. Jasno, da sem spoznal tudi njegovo mamo, brata, očeta … govorila sva o vsem: od fint za "ribolov" v stari Ljubljani, do astronomije. Z eno besedo, tako smo se navezali en na drugega, da praktično ni prešel dan, da se ne bi tudi popoldne videli.

Takrat

se niti zavedal nisem teh močnih čustvenih vezi, ker je bil tak odnos zame nekaj povsem normalnega.

S prijatelji

je Roman ustanovil ansambel REA in zaradi rednih vaj, trdega dela in nastopov so se naši stiki nekoliko razredčili, vendar niso ostali nič manj prisrčni. Vadil je na sposojenih bobnih in pridno hranil denar, da si kupi svoje.

In prišel je trenutek,

ko mi je rekel, naj mu posodim še par sto mark, češ da je v Trstu rezerviral črne bobne. Ob enem pa mi je izročil kaseto z njihovo prvo samostojno pesmijo, katero je napisal njihov vodja ansambla. Dogovorila sva se, da bo naslednji dan samo do desetih v službi in gre potem vplačat bobne v Trst.

Zvečer sem poslušal kaseto s pesmijo:

Dobivam, izgubljam, ljubim

in

hodim pod grobovih ter plavam v reki sanj

Letiš z menoj

in

plavaš sam s seboj

Pusti mojo svobodo, prividno slast večera

v mojih je nedrih danes peklenski ples

to modro nebo

ta dež, ki ubija

vonj mokrega asfalta

in

praznih cest

Dobivam, izgubljam, ljubim

in

hodim pod grobovih ter plavam v reki sanj

Pusti mojo roko

zlagano, brez strasti

zdaj čas je, da se dvignem, vstanem in grem …

ker jaz sem,

da čutim,

ta dež, ki ubija,

vonj mokrega asfalta

teh praznih cest

Zjutraj

sem Romana vprašal, če mislijo furat tak morbiden, črn stil. Razložil mi je, da je njihov pevec zadnje čase nekaj zamorjen in potem začel pripovedovati o čudnih vendar prijetnih sanjah, katere je sanjal to jutro. Sanjalo se mu je, da lebdi nad travnikom ob avtocesti in da se počuti neizmerno lepo, da mu tako lepo ni še nikoli bilo. Nekako smo preskočili to tematiko, katero mi je kasneje povedala tudi njegova mati, kateri je opisal sanje pri zajtrku, saj so ga zelo presunile. No povedal mi je še, da je danes v Delu (4.6.87) kratek članek o njihovem ansamblu in naj si ga preberem, ker opisuje tudi to pesem.

Poslovili smo se.

Gledal sem njegov hrbet, ko je odhajal in poslušal zamirajoče korake njegovih "kavbojskih" škornjev, ki so odmevali po delavniškem hodniku.

Ko sva

se zvečer z bivšo spravljala spat, sva okoli tričetrt na enajst slišala veliiko siren vseh vrst (kar je sicer bilo kar pogosto, torej nič neobičajnega) in najprej so se njej ulile solze, nato pa še meni. Tega nisva znala pojasniti in hlipajoč začudeno gledala drug drugega, saj za solze, ki so nama drle iz oči ni bilo razloga. S tesnobnim občutkom sva šla spat in gledal sem svetlobo cestne svetilke, ki se je lomila na ostankih dežnjih kapljic, katere so polagoma sem in tja zdrsavale po okenskem steklu .

Ob petih zjutraj

je zvonil telefon …. krik Romanove mame, ki me je klicala na pomoč, bo do smrti bo odmeval v moji glavi.

Cel ansambel

je bil mrtev. Pet mladih. Pijani šofer tovornjaka je spregledal njihov avto in jih zmlel ob odbojni ograji, ko so vozili mimo njega po prehitevalnem pasu, on se je pa v tem trenutku odločil prehiteti kamion pred sabo.

Roman je imel 22 let.

Veliko

sem mislil nanj in nemalokrat sem ga srečal med meditacijo. Bilo je kakih 6 mesecev po njegovi smrti, ko sem letel v Beograd na redni mesečni obračun k poslovnim partnejrem. Te polete sem običajno premeditiral.

Tedaj

sem se (kot v sanjah) vozil po reki v čolnu in iz obrežja mi pomaha Roman ter prisede v moj čoln. "Prišel sem se poslovit" mi je rekel … "veš, tole, kjer plove tvoj čoln je reka življenja in vsak od nas se po njej vozi v svojem čolnu. Sem in tja je treba, skozi smrt, zamenjati čoln, katerega počakaš na obrežju. Povedati sem ti hotel le, da se ne bova več videla, ker sem našel nov čoln. Pazi nase, Jure" in izstopil je. Moj čoln je reka nesla dalje, Roman je bil pa vedno manjši na obrežju čudne reke življenja. Od takrat dalje, ga med meditacijo nisem več srečal - čeprav sem ga klical in iskal.

Še vedno, mu včasih na Žalah prižgem svečko, kar tako - ne ob praznikih.

...........................

zgodba je povsem resnična in modra barva poudarja ... karkolipačže

in dokumentirana z raznimi časopisnimi izrezki, fotokopijo rokopisa besedila pesmi, fotografijami

Nisem

je pisal zato, da bi vi razumeli grozo ob taki smrti petih ljudi, ki so ravnokar pokukali iz gnezda ... Napisal sem jo zato, da z dejstvi, skupkom dejstev poizkusim dokazati, pač to v kar vejamem

Vem,

da bolniki in ranjenci lahko slutijo svoj odhod izmed nas - pač pojemajoče življemnjske funkcije in podobno

Kako pa lahko

zdrav , mlad fant poln življenja in ciljev zasluti, da bo umrl v prometni nesreči in to ne samo v sanjah, ampak opiše to v uglazbeni pesmi in umre praktično takoj, ko jo predstavi producentu, v prometni nesreči - to se pa ne da racionalno razložiti, vsaj dokler znanost zavrača vse, kar se veže na življenjske, vesoljske energije, na Boga, če hočete - pač nekaj, kar je vsem na skupno in česar del smo mi vsi - duhovno/energetsko mislim - ne materialno ...

da ne omenjam kup drugih spremljajočih slučajev - prvi članek o njihovi smrtni pesmi na dan njihove smrti, črni bobni, razne (nedokumentirane) izjave drugih članov ansambla ....

no ja, to je samo eno od mojih tovrstnih doživetij - najbolj tragično ...

druga so bolj zabavna in vsekakor realna - mogoče še bolj, pa vseeno iz mejnega področja našega življenja - kot pravijo amerigi: iz zone somraka

;)

[klimbra]

Madonca Jur.....tvoja duša ziher tehta 20 kil :OK: :OK: :OK: :OK: :OK: