Broj Jedan Objavljeno Januar 25, 2005 Deli Objavljeno Januar 25, 2005 Madonca Jur.....tvoja duša ziher tehta 20 kil :OK: :OK: :OK: :OK: :OK: ← sam ne to moji Kraljici povedat :) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Mustang Objavljeno Januar 25, 2005 Deli Objavljeno Januar 25, 2005 Presunljiva, žalostna zgodba. Ker menim, da ti veliko pomeni, je ne bom komentiral in tako "onečastil". :trance_33_sleep: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Mustang Objavljeno Januar 25, 2005 Deli Objavljeno Januar 25, 2005 najbolj točna definicija smrti - popolna izguba življenja! ← Res dobra definicija, se zelo strinjam z njo. :) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Broj Jedan Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 Presunljiva, žalostna zgodba. ... ← sy pridejo še druge - ko bo mal več časa :evilgrin: tvojih komentarjev bom zelo vesel, če bodo seveda podprti z argumenti - ne z dogmami kao: 1 smrt = izguba življenja al pa 2 to je čista bedarija - to je tko pa konc :headbang: a veš kaj mislim? :hmm: gre za to da vedno rad slišim tehten dokaz in takrat definitivno odstopim od svoje trditve in priznam, da nisem imel prow drgač pa :fight2: v taki debati ne maram sodelovati Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
GorazdH Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 fraktalna kvantna fizika, da to bi bila lahko razlaga za vse. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
lina Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 ..........A vsi vi, ki vam je racio edina konvertabilna valuta.....res niste imeli niti ene izkušnje....niti enega samega dogodka...ko ste nekaj slutili.....sanjali...karkoli iracionalnega, vsaj enega majhnega črvička, ki v vas biva in vam šepeta, da mogoče ni vse tako razložljivo. Zase lahko rečem, da ko sem si z nekom resnično blizu......začutim, ko gre kaj narobe, ko enostavno veš, da se nekaj ne bo zgodilo tako kot je planirano.... Moja najbolj taka izkušnja: Sanjala sem,(tiste živo žive sanje, ko dejansko čutiš osebo, ko se te dotakne, ko te čustva preplavijo...celo močneje kot te v budnem stanju) da se z določeno osebo pogovarjam po telefonu...njegov glas je bledel.....in postajal čedalje tišji.....dokler ni utihnih...klicala sem nazaj...pa je bila samo zvonilo v prazno.............objela me je groza strah, bilo je nekaj močno nujnega...nisem ga mogla preklicat nazaj......sem ga pa videla (sanje so čudna reč).........in telefon mu je zvonil...pa ga sploh ni slišal...tudi mojega rukanja in dretja: ,,pa dej javi se že na telefon,, ni čutil ne slišal....v vsej tisti nemoči in naporom, ki sem jih vložila, da bi pritegnila njegovo pozornost sem se zbudila. Tudi pomislila nisem, da bi lahko imelo to nek pomen...oz. sem si ga razlagala po svoje (bil je namreč moj bivši fant) in sem pač mislila, da je to pomenilo dokončni KONEC in da se nazaj ne da in naj neham traumirat. No v glavnem......bila je prometna nesreča in pri svojih 20-tih je umru. .....Tako me je postalo strah takih živih sanj, čeprav so edine, ki so bile tako usodne...ponavadi sanjam kakšno osebo, ki jo nisem videla že nekaj let.....pa se potem zgodi, da me pokliče...čist tko....ker se je spomnila name. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Marky Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 @lina Ampak to nima veze z življenjem po smrti. To je kvečjemu ženska intuicija. Pri nas moških pa to sploh ne deluje. Smo bolj racionalni organizem. Kakšne take sanje ali misli nas podzavestno strašijo in so v največji meri posledica neprespanih in prekrokanih noči. In še najbolj me je strah dejstva, da bi bila smrt kot spanje. Potem bi bilo življenje po smrti kot jutro, torej neskončen maček, ki vključuje bolečino v glavi in slabost v želodcu. :ninja: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
lina Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 Kako to...intuicija JA...življenje po življenju pa NE...????? Seveda ima vezo, ker če je intuicija...je življenje več kot zgolj...delovanje življenskih funcij telesa....torej obstaja neko, recmo ,,astralno telo,, (ne vem, če je to glih pravi izraz)...nekaj ,,našega,, izven telesa, ki nima omejitev in se v določenih pogojih sprehaja kjer mu je volja...stran od telesa, zato ne vem zakaj bi nehalo obstajati če fizično telo postane truplo..... Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
klimbra Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 ..........A vsi vi, ki vam je racio edina konvertabilna valuta.....res niste imeli niti ene izkušnje....niti enega samega dogodka...ko ste nekaj slutili.....sanjali...karkoli iracionalnega, Imeli....in to ne enkrat....... :cry: :cry: :cry: :cry: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Brrrm Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 Lina, dovoljujem, uf kako smo napihnjeni in samopomembni, ti tvoje "astralno telo". Ni problematicno, lahko da je, lahko, da ga ni. Ni pomembno. Ce je, potem, kako je nastalo, iz cesa in kje? Ce ga ni, kako in iz cesa je nastala snov, ki nas oblikuje? Ce bo kdo rekel, bozje delo, pac. Ni problema. Samo, kako in iz cesa in kje je nastalo tisto bozanstvo? Da ne bomo, samo o zalostnih izkusnjah predvidevanja. Za pretekli petek sem imel napovedano proslavo odhoda v penzijo. Ze nekaj casa. V cetrtek zjutraj je pa Lady, ko je malo pozabila na to mojo prisotnost na penzijskiodhodnici, obljubila, da se bova oba naslikala ob istem casu na en drug kraj. To na kraj in v druzbo, ki mi je mnogo bolj vsec in mnogo bolj pomembna, ampak oblubil sem ze penzijski pripravnici. In sem potem razvijal cel cetrtek popoldne teorije, kako se izviti iz objema penzijske proslave in odfrleti tja, kamor srce bolj zeli. V glavnem zaspal sem s tiho zeljo, da bo jutri (v petek, ko naj bi se oba dogodka izvrsila) zazvonil telefon in povedal, da zaradi gripe, ki se je zalezla v slavljenko, penzijska predstava odpade. In, v petek ob 11. uri je res zazvonil telefon in povedal tisto o gripi. Je to dokaz o 21 gramih? Ce je, se vam da hitro marsikaj dokazati. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
ixs Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 JUR...lepa zgodba ampak še vedno nebvem kje imaš tisti dokaz za "duše".... Ljudje imamo določene zmožnosti katerih se ne zavedamo. Nekateri temu pravijo magija, drugi kr neki, tretji to zanikajo označujejo z naključji,..... Imamo določene zmožnosti, katerih z znanostjo ne moremo dokazati - verjetno zato ker jih ne razumemo,....ampajk zaradi teh lastnosti nismo "božanski",...ali to ni dokaz za življenje po smrti temveč zgolj zato, da se sploh ne poznamo. Treba je živeti bolj polno, pristno in raziskovati sbe in ne izgubljati časa za razmišljanja o nečem kar se je zgodilo pred 100 leti ali o nečem kar morda bo čez 100 let(posmrtno življenje npr.). Temveč TUKAJ in SEDAJ! Ljudje lahko navežemo tako močan energijski kontakt, da začutimo prevaro, smrt,.....ker se ta "kontakt" "poškoduje" ali "prekine"......to so morda bile tiste vajine solze,...... Verjamem v bioenergijo, reiki, telepatijo, astral, magijo, levitacijo in še marikaj....v posmrtno življenje pa ne. Rad preberem kakšen komentar vendar bom bverjel šele takrat, ko bojm čakal v vrsti za pekel.......:) TUKAJ IN SEDAJ! Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Broj Jedan Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 Kako to...intuicija JA...življenje po življenju pa NE...????? ... ← Lyntschyca :004 razume :OK: predvsem naj omenim, da ys vse skupaj absolutno ne ločujem na: 1 nadnaravno in naravno 2 tuzemsko in onostransko 3 življenjsko in poživljenjsko 4 psihološko in parapsihološko ipd mislm kako vam ni jasno, da gre v vesoju, stvarstvu, če hočete, za enovitost skladnost povezanost prelivanje dokler boste ločevali samega sebe na neke fiktivne delčke, recimo: - podzavest, ego, zavest - rojstvo, življenje, smrt bomo zelo težko kam prišli ... mogoče bi za začetek rekli, da govorimo samo o življenju ... najprej vprašanje: ali je rojstvo začetek življenja? ne, seveda ni ... no in kje, če smem vprašati se začne življenje, kdaj se je začelo vaše življenje? po združitvi očetove in materine celice ... kaj pa prej, saj tisto prej tudi ni bilo mrtvo, bilo je živo ... no toliko zaenkrat ;) zvečer pa rečem eno na temo takozvana "para-doživetja" :lol: ampak ali so res "para"? zakaj hudiča, pa naj bi bilo moje neko doživetje (telepatija) katerega ne znam čisto prav pojasniti "para" ... ali je potem "para doživetje" tudi to, da mi iz meni neznanega razloga pade strešnik iz strehe na glavo? :huh: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
lina Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 Lina, dovoljujem, uf kako smo napihnjeni in samopomembni, ti tvoje "astralno telo". Je to dokaz o 21 gramih? Ce je, se vam da hitro marsikaj dokazati. ← ....Čist brez domišljije :zzz: .....A meter in tehtico vedno s sabo nosiš? Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
SiR Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 ....Čist brez domišljije :zzz: .....A meter in tehtico vedno s sabo nosiš? ← jaz jih. 26 centimetrov pa 115 kg :D (upam, da nism kakega centima preveč napisal) :D Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Broj Jedan Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 (popravljeno) jaz jih. 26 centimetrov pa 115 kg :D (upam, da nism kakega centima preveč napisal) :D ← nč preveč, če si meru čevlje pa tehtu karakter Popravljeno Januar 26, 2005. Popravil Jur Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
SiR Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 nč preveč, če si meru čevlje pa tehtu karakter ← širino nasmeha in težo leve ritnice :D ok, gremodalje z debato da naum jst kriv za :topic: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Mustang Objavljeno Januar 26, 2005 Deli Objavljeno Januar 26, 2005 Se zelo strinjam, da nes memo človeka delit na posamezne segmente. Izraze ego, id, superego, možganski centri, hrbtenjača, corpus callosum, ipd. uporabljamo le zato, da lahko natančneje opišemo celoto. Ker človek je krasna, zaključena celota. In prav zaradi delitve na telo in dušo nastane vse to razhajanje. Človek je celota in eno. V momentu, ko ga razdelimo na dušo in telo smo ga že razparcelirali in namenili telesu funkcijo fizičnega mehanizma, duši pa breztelesno nesmrtnost in neoprijemljivost. Pri govoru o smrti naletimo na zelo občutljivo temo, in sicer strah pred smrtjo. Strah pred lastno smrtjo je povsem koristen, evolucijski in nam omogoča preživetje. Strah pred smrtjo drugih pa je povezan s strahom izgube bližnjega in prekinitvijo simbiotičnega razmerja. Ljudje zelo težko sprejmemo, da je s smrtjo življenja konec in že od praveka skušamo najti načine, da bi zagotovili človeku nesmrtnost (npr.: duše, astralna telesa, kipi, spomeniki, legende, reinkarnacija...ipd.). Vse pa je le pesek v oči, da se ne bi soočili s tem, kar vsak od nas podzavestno ve: smrt je konec. In kakor se čudno sliši: smrt je del življenja. In življenje je lepo. Ne vem, zakaj bi se borili z njo. Vse nas čaka in to ni nič strašnega... Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Brrrm Objavljeno Januar 27, 2005 Deli Objavljeno Januar 27, 2005 Meni pa se zdi strašna. Najbolj takrat, ko si na pogrebu, na srečo mojo, kljub 49 letom starosti, mi za pogrebom zares bližnjega in ljubega človeka še ni bilo potrebno iti, in ko je konec, pogrebi so običajno takoj po službi, ko se pogrebci razbežimo vsak po svojih popoldanskih opravkih, ki so bili že davno preje načrtovani in čez 20 minut niti že ne vemo več, da smo bili na pogrebu, tisti, zaradi katerega pogreba pa je pogreb bil, je pa ostal tam. Zanj se je svet nehal vrteti kljub temu, da se še vedno vrti naprej. Ta misel mi gre vedno skozi glavo, ko zapuščam pokopališče. In zato mi smrt ni všeč. Ljudstvo ga bo še vedno sralo naprej, jaz pa ne bom mogel biti zraven. Ni pravice na tem svetu, na onem pa tudi ne. :devil: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
HHV Objavljeno Januar 27, 2005 Deli Objavljeno Januar 27, 2005 Brrrm, če sem prav razumel ti je strašno to, kako se drugi obnašajo ob smrti pokojnika. Nujno je iti na pogreb tam blefirati in potem čimprej odfrčati, razen če ni kakšne dobre sedmine, kjer se na vzrok itak takoj pozabi in ga serje po svoje. Da tudi meni to ni všeč, čeprav ravno strašno mi ni. Sem se že sprijaznil s tem, da so ljudje taki. Hinavski in nevoščljivi. Zato tudi sovražim pogrebe. Pa ne zaradi pokojnika. On ne ve več ali sem jaz tam ali ne. Če pa že ima to sposobnost (še nihče ni prišel nazaj povedati kako je "na oni strani"), bo vedel tudi to, da se nanj spomnim na svojih pohodih po gozdu, ob premišljanju v naslonjaču ob brskanju po fotografijah, ob opravkih, ki sva jih počela skupaj. In samo to je pomembno. Vse ostalo je panika ob izgubi nečesa, nekoga. Ob naši izgubi in ne pokojnikovi. Torej je ves ta katoliški cirkus okoli tega eno samo egoistično sranje. Se opravičujem, če sem koga užalil, a tako mislim o tem. LP HHV Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Broj Jedan Objavljeno Januar 27, 2005 Deli Objavljeno Januar 27, 2005 @ Mustang 1 elegantno preskočil moje vprašanje o začetku življenja 2 prispodobo o reki življenja in naših čolnih (telesih) naj ti dopolnim s prispodobo iz narave ... ličinka in metulj ... sej ne rabim razlagat - ali ne? veš kaj imam v mislih? @Brrrm je pravica - brez skrbi ..., samo da nekoliko ozko gledaš na življenje, ki se po tvoje konča, nekje v neki prehodni fazi ... tako kot če bi v četrtem razredu osemletke pred vpisom v peti razred otrok mislil, da je zaključil šolanje/učenje za vedno ... pa vsi vemo (če nismo prelene sorte in šolanje bojkotiramo), da se šolanje nikoli ne zaključi in še kako je re, tisti rek življenje = šola :D Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
HHV Objavljeno Januar 27, 2005 Deli Objavljeno Januar 27, 2005 No pa še misel o tem, da sem kljub zgoraj izraženem mnenju že bil prisoten na motorističnih pogrebih. Celo na pogrebih meni neznanih oseb. Sicer sem se zaklel, da ne grem več, ampak zakaj pa sem že šel. Ker sem s tem izrazil solidarnost z motorizmom, pomagam ustvarjati pozitivno mnenje o nas in nekako malenkostno ublažim bol svojcev s kakšno pozitivno mislijo, ki se jim ob vsem dejanju utrne. Kajti dejstvo je, da so oni na težki preizkušnji, še toliko bolj zaradi vsega sranja okoli pogreba, ki jim ga vsiljuje družba. Prepričan sem, da bi izgubo lažje preboleli v miru ali ožjem krogu. Zato je tudi prav, da se samo počaka, prižge in ugasne motorje in odpelje. Drugi vzrok je pa ta, da me kljub svojemu prepričanju še vedno ovira in prisiljuje vzgoja, kateri sem bil izpostavljen. Pa ne mislim s tem samo družine. Mislim družbo, ki si jemlje pravico predpisovati ljudem kako se obnašati tudi v svojih intimnih doživetjih. In dokler vsaj približno ne odrasteš, te to še krepko usmerja. :SS (BluesPress) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Broj Jedan Objavljeno Januar 27, 2005 Deli Objavljeno Januar 27, 2005 ...Zato tudi sovražim pogrebe... LP HHV ← seveda sem pozabil omeniti: yasno, meni je tudi ta ritual izredno neprijeten, posebej zato, ker po nobeni razlagi ni ok in je samo odveč - popolnoma. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Mustang Objavljeno Januar 27, 2005 Deli Objavljeno Januar 27, 2005 @ Mustang 1 elegantno preskočil moje vprašanje o začetku življenja 2 prispodobo o reki življenja in naših čolnih (telesih) naj ti dopolnim s prispodobo iz narave ... ličinka in metulj ... sej ne rabim razlagat - ali ne? veš kaj imam v mislih? ← To, o začetku življenja se mi sploh ne zdi sporno; kot si povedal, začetek življenja je združitev spermija in jajčeca. To sta "sestavini" za življenje, pred tem pa ga ni. Če predpostavljamo, da je tudi to življenje, potem smo pri vsaki masturbaciji in menstruaciji množični morilci :wacko: Ličinka in metulj se mi zdi pa slabain neprimerna prispodoba, brez zamere, in ne vidim logične povezave s smrtjo. Gre za primer iz narave, ki nam ljudem predstavlja neko blazno transformacijo samo zato, ker nam gosenice niso všeč, metulj pa je lep, barven, pa še leti (polno nekih človeških želj in tendenc). Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Brrrm Objavljeno Januar 27, 2005 Deli Objavljeno Januar 27, 2005 HHV, nisem mislil pogreba kot takega, temveč tisti občutek, ko po pogrebu zapuščaš pokopališče in točno veš, da greš dalje v življenje po opravkih, tisti, tam notri v zemlji pa se ne bo več premaknil, razen če ne bo enega poštenega plazu (v CE je zadeva namreč na hribu). In seveda najbolj to, da bo prej ali slej prišel dan, ko bom jaz tisti, ki bo ostal na pokopališču ... Saj si tudi jaz želim, da bi po smrti nekaj bilo, samo do danes, kljub mnogo premišljevanja o tem, še nisem našel razloga za to, da bi kaj takega bilo. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
DDEAN1 Objavljeno Januar 27, 2005 Deli Objavljeno Januar 27, 2005 No pa da še jaz dodam nekaj filozoskega na to temo. Ali obstaja življenje po smrti. Do nedavnega sem bil prepričan da ne. Za to sem imel vse dokaze. Zaraddi spleta življenskih okoliščin sem bil primoran to mišljenje spremeniti. Da bi našel smisel življenja sem moral spremeniti način življenja in razmišljanja (motorist), se odreči določenim stvarem ter enostavno verovat da nekoč v prihodnjem življenju bodo stvari takšne kot naj bi bile. kar hočem povedat je to, da sploh ni važno ali življenje obstaja, važno je da imaš neko predstavo v glavi da mogoče bo pa nekoč bolje. :friend1: A sem zrel za norišnico ?? Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Priporočene objave