Valuk

[pupa]

Dobila sem eno domačo nalogo, ki je bila na začetku videti zelo lahka, a se mi je zakompliciralo. Na googlu in na vseh teh straneh piše samo, da je Valuk karantanski knez. Ve kdo kaj več o njem??

Pa pustite tisto lahko oklepno vozilo, ker me to ne zanima, ampak karantanski knez Valuk!

Hvala za pomoč!

[king]

Dobila sem eno domačo nalogo, ki je bila na začetku videti zelo lahka, a se mi je zakompliciralo. Na googlu in na vseh teh straneh piše samo, da je Valuk karantanski knez. Ve kdo kaj več o njem??

Pa pustite tisto lahko oklepno vozilo, ker me to ne zanima, ampak karantanski knez Valuk!

Hvala za pomoč!

←

Odvisno pr kermu predmetu maš to, če je zgodovina, je res karantanski knez, ....če maš nalogo pr "strojništvu" "mehaniki" al drugem tehniškem predmetu, pa lahk tut napišeš, da je oklepno vojaško vozilo slovenske vojske... izdelano v sloveniji.. :naughty:

[pupa]

Ne ne.. sem napisala (madonca, ko ne berete) da me ne zanima oklepno vozilo, ampak Karantanski knez Valuk .)

sicer sem pa šolo že končala, tako da nimam nobenega predmeta v tej smeri..... to je bila čisto "osebna domača naloga".

Popravljeno Julij 6, 2005. Popravil pupa

[king]

Dobila sem eno domačo nalogo, ki je bila na začetku videti zelo lahka, a se mi je zakompliciralo. Na googlu in na vseh teh straneh piše samo, da je Valuk karantanski knez. Ve kdo kaj več o njem??

Pa pustite tisto lahko oklepno vozilo, ker me to ne zanima, ampak karantanski knez Valuk!

Hvala za pomoč!

←

....čaki, bom probu neki najdt......da ne bom "žleht"

[lojzek]

Dobila sem eno domačo nalogo, ki je bila na začetku videti zelo lahka, a se mi je zakompliciralo. Na googlu in na vseh teh straneh piše samo, da je Valuk karantanski knez. Ve kdo kaj več o njem??

Pa pustite tisto lahko oklepno vozilo, ker me to ne zanima, ampak karantanski knez Valuk!

Hvala za pomoč!

←

Oj Pupa jest sm enkrat nekaj tipkal od zgodovine in imam tud en stavek o Valuku.

Če druzga ne, ti bo pomagal, v kermu obdobju ga iskat... Vsaj mislm, da se gre o njem...

copy/paste:

Kljub temu so to nemirna leta- osvajalni pohodi v zavezništvu z Obri nad Langobarde, Samova plemenska zveza v letih od 625- 660 (od 623 do 774 skorajda samostojnost), po letu 774, ko si Obri opomorejo, pa nadlegujejo Slovence. To je tudi obdobje pokristjanjevanja. Po smrti kneza Hotimira (751- 769) izbruhne upor Karantancev, ki ga knez Valhun (Valdun, Valtunk) zaduši s pomočjo Frankov za ceno lastne samostojnosti. Leta 820 pod vodstvom Ljudevita Posavskega izbruhne splošni upor Slovanov proti Frankom. V tem uporu izgubimo še preostalo domače plemstvo. Nastane Karantanija, ki jo vodi bavarski (koroški) vojvoda. Karantanija po zajezitvi in ukrotitvi Madžarov po bitki na Seškem polju leta 955 razpade in začne se Nemško gospostvo. To je najtrajnejše, saj traja do leta 1918, po vplivu kapitala pa celo do druge svetovne vojne.

[pupa]

O hvala... nekaj več smo že našli.. če pa še kdo kaj več ve, je pa dobrodošlo.......

[HHV]

O hvala... nekaj več smo že našli.. če pa še kdo kaj več ve, je pa dobrodošlo.......

←

Pupa, ko skompletiraš, napiši še sem gor, please! Nekatere zgodovina Slovencev zanima, nekaterim se sploh ne sanja, kaj in kako je bilo, nekaterim pa bo mogoče očke odprlo, da nismo bili vedno šwabske in vatikanske sluge in da smo imeli celo svoje plemstvo. Mogoče bodo potem malo manj lizali cerkvene in šwabske riti!

[Alla]

>> TUKAJ << malce pobrskaj. Se najde marsikaj zanimivega in uporabnega.

Alla B)

[vragica]

Išči pod Wallux dux Winedorum... al pa najbolje, da hop na motor (lahko tudi peš) pa v knjižnico iskat: Jožko Šavli, Slovenska država Karantanija (Slovenian state of Karantania), (Založba Lipa, Koper; Editiones Veneti, Dunaj (Vienna); Karantanija, Ljubljana 1990). .)

Popravljeno Julij 6, 2005. Popravil vragica

[pupa]

Alla hvala.. res upraben link tudi za druge stvari, čeprav na žalost prav o Valuku bolj malo najdem - oz. nič. Ampak sem osvežila spomin kako so začeli ustoličevati karantanske Slovence .) :OK: :004

[Špilferderber]

Išči pod Wallux dux Winedorum... al pa najbolje, da hop na motor (lahko tudi peš) pa v knjižnico iskat: Jožko Šavli, Slovenska država Karantanija (Slovenian state of Karantania), (Založba Lipa, Koper; Editiones Veneti, Dunaj (Vienna); Karantanija, Ljubljana 1990).  .)

←

zna bit naporno branje, ker je glede na avtorja verjetno v bohoričici... :huh:

[pupa]

Vragica.. super, zelo koristen podatek.. madonca, saj bom pri tej osebi čisto petko dobila hehehe

[Špilferderber]

Vragica.. super, zelo koristen podatek.. madonca, saj bom pri tej osebi čisto petko dobila hehehe

←

..če je ta oseba profesor na faksu, si ga s petico konkretno najebala... :lol1:

[pupa]

Dejansko je asistent na faksu...... samo je to čisto privatno...... .) petka zagotovljena :blush:

[lina]

, da nismo bili vedno šwabske in vatikanske sluge in da smo imeli celo svoje plemstvo. Mogoče bodo potem malo manj lizali cerkvene in šwabske riti!

←

In seveda ne pozabite na obdobje razcveta, ko smo bili del raja na zemlji, kjer smo pozabili (smo jo morali) svojo zgodovino in lizali smo samo bratstvo. Toliko o temu zakaj je tako hudimano težko najti skopo literaturo, internet je že utipija, o temu, da nismo bili samo hlapci in da smo celo nekaj bili še pred SFRJ. :grim

Sej vem hhv da si to namerno zamolčal...in da so tvoje očke wide open :eek:

:love1:

[lina]

Karantánija Slovan. polit. tvorba na območju Alp in Panonije, pomembna za nastanek slov. naroda. Nekaj časa združevala vse alpske in panonske Slovane (Karantance). Središče kneževine K. bilo na Krnskem gradu (Krnski Grad). Prvi knez bil Valuk. 623 oz. 626 se K. osvobodila nadoblasti Obrov in se kot t. i. pokrajina Slovanov s posebnim knezom pridružila plemenski zvezi Sama. Ob Samovi smrti 658 se samo K. ohranila kot samostojna enota; ime se razširilo na vso pokrajino, ki ji vladal knez s Krnskega gradu. Krščanstvo se razširilo pod knezoma Gorazdom in Hotimirjem; cerkv. središče bilo pri Gospe Sveti. Jedro K. bile kotline in doline ob zg. toku Drave in Mure, obrobne pokrajine bile včasih z njo združene, spet drugič ločene. Po ponovnem pritisku Obrov se K. v 8. stol. povezala z Bavarci in prek njih s Franki; obstajala do zač. 11. stol.

---------------------------------------------------------------------------------------------

Slovani so Vzhodne Alpe osvajali po dolinah rek Kolpe, Krke, Drave, Mure in postopoma osvojili veliko ozemlje:

- dolenjsko – kraško smer

- posavsko - gorenjsko - obsoško smer

- koroško

- obmursko

Na začetku so živeli v rodovno plemenski ureditvi. Prva znana Slovanska državna tvorba je bila Samova Plemenska zveza, ki je segala od Češke in skoraj do Jadrana in je nastala na področju Češke in Moravske, ob kasnejšem uporu proti Avarom v 7 st.

Družbena ureditev se je med preseljevanjem spreminjala in rodovna plemenska organizacija je razpadla. Namesto rodovne skupnosti, kjer so bili ljudje med seboj krvno povezani, je nastala vaška občina in še vaška skupnost.

Slovenska narečja so dokaz, da so se na zdajšnjem slovenskem ozemlju srečali zahodni in južni Slovani. Nekatera mesta, ki so jih Slovani našli v razvalinah, so se ohranila; Celje, Kranj, Ptuj.

Samova plemenska zveza je razpadla (658 leta) in Vzhodnoalpski Slovani so se sami branili pred napadi sosedov. Knez Valuk je predstavljal oblast. Plemenska zveza je torej prerasla v prvo slovensko državo Karantanijo. Okoli leta 630 poznamo prvi zapis o Kneževini Slovanov v Vzhodnih Alpah in njihovem knezu Valuku. Približno dvajset let kasneje se je zanjo uveljavilo ime Karantanija, trdna zveza slovanskih plemen. Svoje središče je imela na zdajšnjem Koroškem. Ime Karantanija (keltskega izvora) izhaja iz besede karantos, ki pomeni zaveznik, prijatelj.

Knezova oblast se je po smrti Valuka, dedovala. Obred ustoličevanja ou. umeščanje knezov je potekalo pod Krnskim gradom, kjer je stal Knežji kamen (del rimskega stebra, danes v deželenm muzeju v Celovcu).

Razslojevanje prebivalstva, ki je bilo večinoma svobodno (razen propadlih kmetov, ki so postali ponekod sužnji), se je začelo pod vplivom lastništva nad zemljo, živino, plenom, sužnji, trgovskimi stiki in s tem premoženjskih razlik. Nastajati je začela hierarhična ureditev oz. razredna družba.

Nastajajoča karantanska družba se je delila na kneza, prvake (starešine, župane), koseze (svobodni kmečki plemiči, ki so bili sicer kmetje, vendar so opravljali tudi vojaško službo za kneza in velikašem), svobodne kmete, sužnje (zasužnjevanje staroselcev).

Karantanija je živela svobodno približno 100 let, dokler se niso Avari ponovno podali v napade, tudi na Karantance. Takratni knez Borut se je zatekel po pomoč k Bavarcem. V zameno za pomoč, so morali Karantanci priznati Bavarsko nadoblast oz. frankovskega kralja, ki je vladal tudi njim..

To je bilo obdobje, ki ga je izkoristila salzburška škofija, ki si je pri papežu izborila dovoljenje, da raztegne svojo oblast nad vso Karantanijo. Hkrati se je začelo pokristjanjevanje karantanskih Slovencev (okrog 750 leta).

Karantanija je bila torej 400 let najvažnejša pokrajinska enota na slovenskem ozemlju.

Preživela je različne oblike. Poleg že omenjene pripadnosti Samovi plemenski zvezi in kasnejši samostojni slovenski kneževini, je bila frankovska grofija in vojvodina nemške države do 11. stoletja.

-----------------------------------------------------------------------------------------------

http://gregor.rozman.net/carnia/1.htm

Zanimivo je pa prebrat tudi teorijo o Venetih, tok, da se ne poženeš kot svinja v buče glede izvora Slovencev.

[pupa]

Lina, najlepša hvala, to je zagotovo najbližje temu, kar sem iskala!!

Ko se srečamo dolžna pijačo!

Hvala! :004

[HHV]

... Sej vem hhv da si to namerno zamolčal...in da so tvoje očke wide open :eek:

:love1:

←

Linči, falila si na veliko. Ravno zato, ker je v časih mojega izobraževanja bilo tako kot praviš, oz. je večino časa pri zgodovini vzela "moderna zgodovina", predvsem kot praviš "bratstvo in enotnost" in predhoden boj za to, rad izvem kaj več. Zato sem tudi prosil Pupo, da tu na koncu poda vsebino, ki jo bo pridobila. In še vedno upam, da jo bo. Z navedbami virov vred.

[pupa]

Sem našla še edino uporabno tole:

USTOLI^EVANJE KARANTANSKIH SLOVENCEV

Vse do za~etka 15.stol. je bil nastop vojvode povezan s posebnim obredom, ki ga Evropa ni poznala. Zadnji, ki se je dal ustoli~iti slovenskemu kmetu je bil Ernest @elezni (1414). Obred je potekal: pred ustoli~evalca (koseza), okrog katerega je bilo ljudstvo in sodni prisedniki so pripeljali vojvodo Ernesta @eleznega. Ko je kmet na vpra{anja, ali je vojvoda pravi~en sodnik, ali skrbi za de`elo, ali je svobodnega stanu in ali spo{tuje kr{~ansko vero dobil pritrdilni odgovor, mu je gori{ki grof zagotovil odkupnino za njegov dele`, vojvodi pa izro~il oblast. Vojvoda je dobil fevd `e prej, a {ele s prisego ob kne`jem kamnu je potrdil plemi{ke pravice in so ga pri Gospe Sveti blagoslovili, {ele nato je lahko podelil fevde vazalom z vojvodskega stola. Z drugega vojvodskega sede`a pa je delil svoje palatinske fevde gori{ki grof kot koro{ki palatinski grof. Obredni jezik je bil za vse udele`ence obreda pri kne`jem kamnu slovenski.

Prvotni karantanski obliki je bil mnogo bli`ji obred, kot ga opisuje ~lanek v nem{ki pravni knjigi [vabsko zrcalo iz konca 13. stol. Predloga za ~lanek pa naj bi nastala v 11. stol. oziroma do srede 12. stol. V tem ~asu je potekal obred {e bolj nenavadno. Po smrti starega vojvode so kosezi na zborih kose{kih sodi{~ izbrali svoje zaupnike. Zaupniki so nato izvolili sodnika de`ele, pod ~igar vodstvom so nato sklepali o sprejemu novega vojvode. Vojvodi so nato oblast izro~ili pri kne`jem kamnu v Krnskem gradu. Tak{en obred ni ve~ ~ista oblika, v kateri je plemenski ali ljudski zbor podeljeval oblast knezu. Krog volilcev je bil dru`beno omejen. Nekdanje pravice ljudske skup{~ine je prevzel ozek krog knezov. Prav dejstvo, da je ljudska skup{~ina `e izgubila svoje pravice, a jih ni prevzelo kot dru`beni nosilec fevdalno frankovsko plemstvo, je najjasnej{i dokaz, da izvira obred iz ~asov svobodne Karantanije.

Ko je okoli leta 745. Karantanija padla pod frankovsko oblast, so Karantanci {e sami volili kneza, pred podelitvijo oblasti pa je moral izvolitev potrditi {e frankovski kralj. Od leta 788 pa se je mora knez pokloniti tudi frankovskemu kralju. [ele dejstvo, da volitev kneza v Karantaniji iz polvazalne slovenske kne`evine v frankovsko grofijo, marve~ se je po letu 820 povezala z nastopom frankovskega grofa in od druge polovice 9. stol. naprej z nastopom karantanskega vojvode, je ustvarilo iz koro{kega ustoli~evalnega obreda edinstveno izjemo v evropskem fevdalnem svetu. Vendar tudi ta prehod ni minil brez sprememb v obredu. Poglavar nem{ke dr`ave je dobil ob spremembi karantanskega polo`aja {e ve~ pravic: imenoval je novega grofa, pravice volilnega zbora pa so bile omejene le na potrditev predlaganega kandidata. Volilni zbor je bil omejen na koseze, izpadli so velika{i. S temi spremembami je najla`je povezati tudi ustalitev sodnika de`ele kot stalne institucije. Sodnik de`ele je ohranil pravice, ki so se izoblikovale ob zamenjavi karantanskega kneza, vendar so bile v sporih z novim kraljevskim predstavnikom ~asovno omejene le do podelitve de`ele v fevd. [ele ta nenavadni polo`aj razlaga potrebo po novem sodnem z dvema sede`ema, ko je novi grof `e v vseh pogledih prevzel oblast. Kose{ki sodnik de`ele je potreboval nov stol, saj je izro~il knezu - grofu oblast s kne`jega kamna. Novi sede` pa je bil primernej{i tudi za kneza (grofa) po podelitvi de`ele v fevd, kajti kne`ji kamen je bil simbol tiste oblasti, ki jo je podelila v imenu de`ele ljudske skup{~ine kosezov.

Po obliki je koro{ko ustoli~evanje povezano predvsem z raznimi slovanskimi ljudstvi, kjer je prav tako simbol vladarske oblasti prestol (pri Hrvatih, Srbih, ^ehih, Rusih) in kjer je nastop novega vladarja zvezan z ustoli~evanjem novega kneza. Prav te vezi so dokaz o slovenskem izvoru prvotne oblike karantanskega ustoli~evalnega obreda. Ustoli~evalni obred s svojim razlikovanjem med volilnimi in splo{nimi ljudskim zborom pri~a o prehodni stopnji med plemensko ureditvijo in razredno dru`bo.

vir: (ga je dala Alla) http://baza.svarog.org/

[vragica]

Če se že kdo spravi tole brat: .)

USTOLIČEVANJE KARANTANSKIH SLOVENCEV

Vse do začetka 15.stol. je bil nastop vojvode povezan s posebnim obredom, ki ga Evropa ni poznala. Zadnji, ki se je dal ustoličiti slovenskemu kmetu je bil Ernest Železni (1414). Obred je potekal: pred ustoličevalca (koseza), okrog katerega je bilo ljudstvo in sodni prisedniki so pripeljali vojvodo Ernesta Železnega. Ko je kmet na vprašanja, ali je vojvoda pravičen sodnik, ali skrbi za deželo, ali je svobodnega stanu in ali spoštuje krščansko vero dobil pritrdilni odgovor, mu je goriški grof zagotovil odkupnino za njegov delež, vojvodi pa izročil oblast. Vojvoda je dobil fevd že prej, a šele s prisego ob knežjem kamnu je potrdil plemiške pravice in so ga pri Gospe Sveti blagoslovili, šele nato je lahko podelil fevde vazalom z vojvodskega stola. Z drugega vojvodskega sedeža pa je delil svoje palatinske fevde goriški grof kot koroški palatinski grof. Obredni jezik je bil za vse udeležence obreda pri knežjem kamnu slovenski.

Prvotni karantanski obliki je bil mnogo bližji obred, kot ga opisuje članek v nemški pravni knjigi Švabsko zrcalo iz konca 13. stol. Predloga za članek pa naj bi nastala v 11. stol. oziroma do srede 12. stol. V tem času je potekal obred še bolj nenavadno. Po smrti starega vojvode so kosezi na zborih koseških sodišč izbrali svoje zaupnike. Zaupniki so nato izvolili sodnika dežele, pod čigar vodstvom so nato sklepali o sprejemu novega vojvode. Vojvodi so nato oblast izročili pri knežjem kamnu v Krnskem gradu. Takšen obred ni več čista oblika, v kateri je plemenski ali ljudski zbor podeljeval oblast knezu. Krog volilcev je bil družbeno omejen. Nekdanje pravice ljudske skupščine je prevzel ozek krog knezov. Prav dejstvo, da je ljudska skupščina že izgubila svoje pravice, a jih ni prevzelo kot družbeni nosilec fevdalno frankovsko plemstvo, je najjasnejši dokaz, da izvira obred iz časov svobodne Karantanije.

Ko je okoli leta 745. Karantanija padla pod frankovsko oblast, so Karantanci še sami volili kneza, pred podelitvijo oblasti pa je moral izvolitev potrditi še frankovski kralj. Od leta 788 pa se je mora knez pokloniti tudi frankovskemu kralju. Šele dejstvo, da volitev kneza v Karantaniji iz polvazalne slovenske kneževine v frankovsko grofijo, marveč se je po letu 820 povezala z nastopom frankovskega grofa in od druge polovice 9. stol. naprej z nastopom karantanskega vojvode, je ustvarilo iz koroškega ustoličevalnega obreda edinstveno izjemo v evropskem fevdalnem svetu. Vendar tudi ta prehod ni minil brez sprememb v obredu. Poglavar nemške države je dobil ob spremembi karantanskega položaja še več pravic: imenoval je novega grofa, pravice volilnega zbora pa so bile omejene le na potrditev predlaganega kandidata. Volilni zbor je bil omejen na koseze, izpadli so velikaši. S temi spremembami je najlažje povezati tudi ustalitev sodnika dežele kot stalne institucije. Sodnik dežele je ohranil pravice, ki so se izoblikovale ob zamenjavi karantanskega kneza, vendar so bile v sporih z novim kraljevskim predstavnikom časovno omejene le do podelitve dežele v fevd. Šele ta nenavadni položaj razlaga potrebo po novem sodnem z dvema sedežema, ko je novi grof že v vseh pogledih prevzel oblast. Koseški sodnik dežele je potreboval nov stol, saj je izročil knezu - grofu oblast s knežjega kamna. Novi sedež pa je bil primernejši tudi za kneza (grofa) po podelitvi dežele v fevd, kajti knežji kamen je bil simbol tiste oblasti, ki jo je podelila v imenu dežele ljudske skupščine kosezov.

Po obliki je koroško ustoličevanje povezano predvsem z raznimi slovanskimi ljudstvi, kjer je prav tako simbol vladarske oblasti prestol (pri Hrvatih, Srbih, Čehih, Rusih) in kjer je nastop novega vladarja zvezan z ustoličevanjem novega kneza. Prav te vezi so dokaz o slovenskem izvoru prvotne oblike karantanskega ustoličevalnega obreda. Ustoličevalni obred s svojim razlikovanjem med volilnimi in splošnimi ljudskim zborom priča o prehodni stopnji med plemensko ureditvijo in razredno družbo.

[pupa]

(kok si ti prijazna :004 - men se ni dalo popravljati .) )

[vragica]

(kok si ti prijazna  :004  - men se ni dalo popravljati  .) )

←

ni panike... v wordu se vse da (v samo 6 potezah, ajd mogoče kako več O:-) ) .) :devil:

[Špilferderber]

:xx: ne morem si pomagat :xx:

:topic:

[Pervy]

tolko dela za en fuk ups naklonjenost ene osebe :glare: :grrr :slap:

OK :topic: že bežim :whistle: :grim

[Špilferderber]

tolko dela za en fuk ups naklonjenost ene osebe  :glare:  :grrr  :slap:

OK  :topic:  že bežim  :whistle:  :grim

←

:topic: .. da bi ti pa katera odprla debato Kdo je Pervy, to pa ne, a? :topic:

Popravljeno Julij 6, 2005. Popravil Špilferderber