Slovenska narečja

[Leteči]

Kuga ni nabenga dalejnca kle gor

[Pervy]

Jes pa že tolko časa nisn bla doma, da sn že čisto pozabla šprehat po naše.

Ka te morm, če sn pa v žabariji. :(

Se toti vikend grem domu. Se malo štajerskega zraka nadihat.  :OK:

←

te pa nea pozabi rufnit da kaki pir stisnemo pa cvajšrit potegnemo samo de u soboto ko u petek neom mina ko morem vjutro vstat pa keko teko diht zgleat u soboto pa se ga vtrgamo da ti neo nič jasno. teom k čokoti pelal ko še nisi naše baze vidla po pa se u mesto spustimo pa rastur do jutra :yea2:

[Robert]

Šči`je tvoja mama? .)

Pozdrav od Roberta

[Nata]

dajte malce po domače šprehat.. lokalni toporišičevi antipodi zaželjeni.. :D

←

ka san ešče ščela? ... :hmm: ... aja ... ščela san rastulmačiti - ka mij doma gučijmo ... :grim ... mij samo atan prve dnij v soboto šprehamo ... :P

[bna]

vrž še en pacl gr na ojgn pol pa jedi vunta džipo taušat gumo

[GorazdH]

dej prnesi sti dvj kandreji, da zašraufam lampadino u šofit...

[Tepko]

Tanajtabulša je pa dalenska:

Kaga pa rapataš? :lol1: :yea1: :yea2:

Ka dalen'c ma rdeča ličeka, ma u riti en liter cvičeka! :glare:

no sam jz nism iz dolenske, ampak iz lublane taprave. Kwa pa je no? B)

[Teya]

te pa nea pozabi rufnit da kaki pir stisnemo pa cvajšrit potegnemo samo de u soboto ko u petek neom mina ko morem vjutro vstat pa keko teko diht zgleat u soboto pa se ga vtrgamo da ti neo nič jasno. teom k čokoti pelal ko še nisi naše baze vidla po pa se u mesto spustimo pa rastur do jutra  :yea2:

←

LOL

Čuj, to pa sn še jes teško zastopla.... :D

čoko je nova baza??? :eek:

Rejs me ži ni blo dougo doma... :(

[Vale]

Čist premalo grta hodiš ... js grem pa dons domo malo pogledat ... jutri mamo gavdo pri enem fajn dekletu, morm jo mal pobarat gdo vse še pride ...

[SiR]

pri čokoju je fajn ja pa še vreji čevape majo da o kjernarcah nit neja govorim :OK: :OK:

[mrki]

Poslušata starejša Kroparja (Kropa na gorenjskem) leta 44 partizanski radijo ki poroča o Ameriškem razvoju atomske bombe. Pa pravi eden:

"Tok cajt ha w'jo sral, de'w enmu ruko wudtrhow"

[Vale]

Ena pesem pravi:

"Korošci smo zmeri za mušter bli, na sveti ni lepših, ni lepših lidi" :P

[gizmOkak]

Zjetru sm ustou si obu kucjete , šou u kuhnjo s kašetina uzjeu krčul in si  u šalco naliu kompot.

Uporabu ene par takih tipičnih brkinsko-kraških besed.

:lol1:

←

Js sm pej misnu d si si skuhou kfje u kafetjeri inu potwoču ene dvej napolitanki... Ben samu d je blo uredi pole pr kosili k je bla pašta szi ragujm uni rigot z zravn :grim

Škwda edino k ni našga goriškega GH-ja na tipkownici :BUA:

Popravljeno September 9, 2005. Popravil gizmOkak

[Špilferderber]

PREDSTAVITEV NAREČJA - SREDNJEŠTAJERSKO NAREČJE;

ŠENTJURSKI GOVOR

Srednještajersko narečje se govori južno od Konjiške gore in Boča, v krajih, kot so Dramlje, Ponikva, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina… Na jugu to narečje govorijo do črte Kalobje - Slivnica - Tinsko. "Na severu srednještajerski govori prehajajo v podobne pohorske, na zahodu v savinjske, na jugu in jugovzhodu pa v kozjanske, ki so severnejšim srednještajerskim najbolj podobni, in v obsoteljsko - bizeljske, ki se od srednještajerskih govorov že zelo ločijo". (Logar 1996: 396)

Značilnosti srednještajerskega narečja:

- ne pozna tonemskega naglasa,

- naglas je dinamičen in v vseh besedah enak,

- ne loči kratkih in dolgin naglašenih zlogov,

- vsi naglašeni zlogi so dolgi (do tega je prišlo po štajerskem podaljšanju kratkih naglašenih končnih zlogov),

- zelo preprosto narečje, brez naglasnih in kvantitetnih nasprotij,

- prej enotni dolgi samoglasniki preidejo v diftonge (diftongizacija); v Šentjurju se nekdanja ě in e pod dolgim naglasom polagoma razvijeta v äj,

- v nekaterih besedah (rekla, pekla, sestra…) za knjižni ozki é govore široki ?,

- namesto knjižnega širokega ?, se tod govori ozki é ali celo diftong ié (téta / tiéta),

- podobno je zastopan ozki ó (v Šentjurju slišimo ôw; kolôw),

- namesto knjižnega širokega ô, govorijo ozki ó ali uó (kósa / kuósa),

- knjižni dolgi á se približa knjižnemu ô z bolj a-jevsko barvo (?); ta sprememba ni vedno dosledna, ravno v šentjurskem govoru ni močno opazna, ker spremembo prežene knjižna slovenščina, ali drugačna govorica ljudi, ki so se naselili od drugod,

- dolg á je kljub vsemu pogost glas (škáf),

- dolg á se razvije iz zlogotvornega r, za katerega govorijo ár (sárce),

- dolgi í, se razvije v íj / éj (kosíjt),

- dolgi ú, se razvije v úw / ów (súwh),

- ti govori poznajo tudi dolga í in ú (bík, krúh),

- zlasti v okolici Šentjurja pogosto onemi končni nenaglašeni i, prav tako u, ki se je razvil iz nekdanjega končniškega zlogotvornega ł in iz ił v moškem spolu ednine deležnika na -ł glagolov I. in IV. vrste (pu cájst),

- nenaglašena skupina -aj se je asimilirala v -i (zjútri),

- tudi za -oj slišimo včasih i (pot páski)

- pojav, kjer prednaglasni in izglasni o teži k zoževanju (o > u) v Šentjurju ni dosleden (kosír)

- v Šentjurju se je razvila maskulinizacija samostalnikov srednjega spola (stopál), ki je rezultat redukcije kratkih samoglasnikov in vpliva sklanjatve moških samostalnikov na nekdanje srednje samoglasnike,

- nekdanji mehki ń je prešel v j, ki se še deloma izgovarja skozi nos (svíja),

- nekdanji mehki ĺ je otrdel in govore zanj navadni srednji l (klúč),

- skupina šč se asimilira v š (kúšar),

- maskulinizacija,

- feminizacija množinskih srednjih samostalnikov je značilna za Šentjur z okolico (vr?te),

- pri moških samostalnikih v stranskih sklonih množine (dajalnik, mestnik, orodnik) posplošijo ženske a-jevske končnice (-am, -ah, -ami)

- končnica -ma v prvi osebi dvojine sedanjika glagolov (dájlama),

- pripona -na- v nedoločniku in deležniku glagolov II. vrste (píknat),

- kazalni zaimek tót(le),

- oblika kríw, krívi za kri,

- dolgi nedoločnik (kožuh?t).

Dolgi naglašeni samoglasniki:

Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov sestavljajo monoftongi in diftongi:

(V priponi.)

Izvor:

i:i stari akuti so se zgodaj podaljšali in sovpadli s stalno dolgimi

?: odraz za ę

ee: odraz za ?, ę; zelo širok vokal

e:i vzporedni razvoj ? in etimološki e; tipični štajerski razvoj

a: po podaljšanju kratkega a

ar odraz za zlogotvorni r

?: a se začne zaokroževati, odraz za dolgi i

?: iz o; po podaljšanju samoglasnikov

BESEDILO

(govori Hinko NOVAK iz Šentjurja)

'Re:ičmo p'ree:d d'va:jstimi 'l?:ti, ko smo t'ri:ije 'p?:bi se zb'ra:l na mik'la:vžev ve'či:ir. Mi smo b'li:i s'ta:r o'k?:l pet'na:jst, šes'na:jst in smo se od'l?:čl, da g'r?:mo u'pa:rklne. 'Bi:u je 'ti:ist obi'ča:j, da so 'ta:ki 'p?:bi 'h?:Dl po va'see:h u'pa:rklne. 'Tu:ud mi smo se zb'ra:l t'ri:ije pa smo odš'li:i. P?rvo smo š'li:i so's?:Du, s'po:unem se, 'bi:u je s'n?:g do ko'l?:n in pri so's?:Du so 'm?:l d'va: 'fa:nta, 'ma:jXna, 'ta:m nek'j?: 'p?:t 'l?:t s'ta:ra. Se've:ida mi zač'nee:mo ropo'ta:t, 'u:?če je 'bi:u pa 'hu:ud in je pr'lee:tu is 'Xi:iše 'vee:n, mi pa na h'ri:ibu in u:?n u'sa:mih s'p?:dniX h'la:čah, kr 'gu:?r po s'n?:gu pa za 'na:mi. Mi pa se've:ida smo be'ža:l pa ga 'k?:pal 'du:?l. 'Bi:u je 'ta:k 'j?:zn, da je k?r 'pi:ihau za 'na:m. No od 'ta:m smo po't?:m š'li:i… 'ma:l 'dee:l je b'la: ena 'pu:unca. Tam smo pa k?r jih pre'c?:j prest'ra:šl, 'ta:k da smo ju odv'l?:Kl us'n?:g in 'tu:ud u:?če in 'ma:ma sta prle't?:la za ?o, da sta jo h't?:la 'r?:šit in še ?i:iX smo 'ma:l po s'n?:gu raz'm?:tal. Bl

'?: pa je 'tu:ud 'ta:k, da nap'ri:imer, mi ko smo še b'li:i 'b?:l m'la:d smo 'm?:gli 'm?:t s'v?:j ob'm?:čje. D'ru:ug ob'm?:čje, ko so b'lee: dek'l?:te 'v?:čje, že sta'r?:jše, so 'm?:l pa st'ar?:jši 'pu:?bi. In se've:ida ko'l?:ga 'm?:j je 're:iku pa g'r?:mo mi še tam pog'l?:dat na 'ti:ist 'd?:l k u:?nim dek'l?:tom. 'Ta:m nas pa pri'ča:kajo ti sta're:iš 'pu:?bi, mi pa 'ni:ismo 'v?:Dl, da nas 'ča:kajo. Z'de:i pa t?t moj ko'l?:ga F'ra:nc je 'bi:u 'ma:l 'b?:l po'ča:sn, ko smo mi 'be:ižal; i:?ga so do'bi:il pa so ga s'k?:tno z'v?:zal za teleg'ra:fnco. Z'de:i 'i:?s pa Z'la:tko pa s'ma: 'ma:l 'b?:l 'na:gla b'la: pa sma p'r?:Ko Vog'la:jne le't?:la, kr je 'bi:u 'l?:t. 'Na:ju d'va: je d?ržu, u:?nga ko je 'bi:u pa sta'ree:jš pa 'b?:l 'tee:ž?k je pa 'pa:du 'nu:?tr, ko je 'šee:u za 'na:m. Se've:ida z'de:i 'mi:idva s'ma: vuš'la:, F'ra:nca so pa z'v?:zal. F'ra:nc se pa d?ru pa k'li:icu 'ta:k da sma po't?:m m?:gla po i:?ga it. Ko so u:?ni š'li:i p'ru:?č, s'ma: pa 'mi:idva š'la: po i:?ga, ga od'v?:zala. Po'te:im pa F'ra:nc je

'bi:u 'j?:zn, je 're:ik g'r?:m kr do'm?:u. Mi:idva pa se've:ida še 'ni:isma 'm?:la 'du:?st pa g'ree:ma. S'ma: 're:ikla z'de:i ih 'b?:ma pa še 'mi:idva 'ma:l s'pa:rla u:?ne. Pa s'ma: š'la: skri'va:j pa s'ma: im, ko so 'mee:l 'm?:pede pa s'ma: im 'gu:ume spus'ti:ila. 'Ta:k da po'te:im so 'm?:gl 'pe:iš 'ji:it do'm?:u…

ANALIZA

GLASOSLOVJE:

Samoglasniški sistem:

DOLGI:

(V priponi.)

Štajersko narečje ne loči kratkih in dolgih naglašenih zlogov; vsi naglašeni zlogi so dolgi.

NENAGLAŠENI SAMOGLASNIKI:

Onemitev končnega nenaglašenega i in u (stareiš, soseid); v besedilu to ni dosledno upoštevano; lahko pa trdim, da tako govorimo, kadar nas diktafon ne ovira.

Nenaglašena skupina -aj se asimilira v i (skupi).

MODERNA VOKALNA REDUKCIJA

Velik vpliv je imela moderna vokalna redukcija.

" i se reducira do ničle stopnje (bejžal)

" o se reducira do ničle stopnje (mal)

" e se reducira do ničle stopnje (počasn)

" u se reducira do ničle stopnje (sosejd)

" a se reducira do ? (t?t)

Soglasniški sistem:

" nekdanji mehki ń je prešel v j (svíja),

" nekdanji mehki ĺ je otrdel in govore zanj navadni srednji l (klúč),

" skupina šč se asimilira v š (klejše),

" j se opušča (bol)

" končni l v besedah moškega spola (deležnik na l) zamenjuje končni u (držu)

OBLIKOSLOVJE:

" maskulinizacija srednjih samostalnikov

" feminizacija množinskih srednjih samostalnikov (vrate)

" pri moških samostalnikih v stranskih sklonih množine posplošijo ženske a-jevske končnice (-am, -ah, -ami)

" končnica -ma v prvi osebi dvojine sedanjika glagolov (dájlama)

" pripona -na- v nedoločniku in deležniku glagolov II. vrste (píknat)

" kazalni zaimek tót(le), t?t

" dolgi nedoločnik (kupovat)

SKLADNJA:

" pogosto se pojavlja veznik pa

" veliko je kazalnih zaimkov

Raziskovanje svojega narečja je bilo zelo zanimivo. Ob poglabljanju sem prišla do takšnih zaključkov, katerih nisem prej nikoli opazila.

Res je tudi, da ima diktafon svojo moč, kajti v šentjurskem narečju nikoli ne rečemo "seveda", kar je gospod Novak striktno govoril, ampak se poslužujemo besede "vejžda". Pa naj dodam, da je še polno drugih besed, katere so značilne le za naše narečje in jih gospod ni uporabil, če pa že, pa ni bil dosleden.

[Pervy]

špil ka te ti misliš da se keremu da to brat al kaj. nea ser z nekimi šolanimi forami :nono:

[Špilferderber]

špil ka te ti misliš da se keremu da to brat al kaj. nea ser z nekimi šolanimi forami  :nono:

←

toule sn najdu na neti pa sn prlimu.. če čejš, prebjer, če ne, pa nje izivi.. lahk noužeka kouštaš...

[Vale]

Špil pa res, eri tripat, al. Si tut mal špasn pa aubetn. Mrš že kr mal šulan bt da take študirane reči zastopiš ... .)

Popravljeno September 9, 2005. Popravil Vale

[SiR]

Poslušata starejša Kroparja (Kropa na gorenjskem) leta 44 partizanski radijo ki poroča o Ameriškem razvoju atomske bombe. Pa pravi eden:

"Tok cajt ha w'jo sral, de'w enmu ruko wudtrhow"

←

manjši popravek:

"Ti, a s slišow da ujo Ruse na Amrčana atomsko bombo whrgahl?"

"Ya tkay cayta ga uwya shghal da u enmu hoko odtghal"

temu se reče "pogrkovanje" ;)

[mrki]

Pgrgri naši hiši vsi pogrgrgrkujejo. Mama pgrgrgravi štgrgrgrudl, ata pgrgrgavi štgrgrgrudl, bgrgrgrat pgrgrgavi štgrgrgrudl, jaz pa pgrgrgrgravilno po slovensko grgrgrečem Jabolčni savitek.

To je pogrkovanje :closedeyes:

[SiR]

ja sj vem - nism izvežban u tipkanju pogrkovanja ..

[GorazdH]

orkodijo, kej st s že lotili nazaj špikat an druzga. ki nimaste bujšga djla oštja!

[Špilferderber]

:topic: v kriznih situacijah se mojstri prepoznajo!

[gizmOkak]

porkodijo mulrija, bejšte pokwosit okul hiše nu wpljet pljeviu tatu u brajdu. Traktor pej peste na štradwni k če nje s na bo dalo sklomotjirt okwli z jt domu :slap:

[Ervina]

A date njahat tl guar nuarce brit. Nubjan ne zna nč kujštnga napisat, same afnarije.

[SiR]

tak te om fseko da se oš f sosedni opčini zbudla