Slovenija - dežela traktorjev

[kekec III]

No HHV, pa dajva:

Kmetijstvo je še vedno izredno pomembna panoga gospodarstva, saj zadovoljuje osnovne biološke potrebe človeka. Kot tako je tudi pomembna strateška panoga. V Sloveniji je bilo kmetijstvo dolgo vodilna gospodarska panoga. Zindustrializacijo države se je začelo podeželje spreminjati. Kmetijstvo ni bilo več rentabilno. Vedno več mladih je odhajalo v mesta in kazalo je, da bo podeželje vedno manj obdelano....

Zato je država uvedla različne vrste pospeševanja kmetijskega gospodarstva: premije, subvencije, kompenzacije, regrese, sofinanciranje in podporo.

Kmetijstvo v EU dosega nekaj manj kot 3% bruto domačega proizvoda in je glavni vir dohodka na podeželju. Izdatki za hrano, pijačo in tobak predstavljajo petino izdatkov povprečnega gospodinjstva. Kmetijstvo ima precejšen delež v mednarodni trgovini in izvozu EU.

Kmetijstvo je bilo pomemben gospodarski sektor pri vseh kandidatkah za vstop v EU. V EU (starih članicah) v kmetijstvu dela 7,5 milijona ljudi, kar je 5% delovne sile, za razliko od novih članic unije, kjer nekaj več kot 10 milijonov kmetovalcev predstavlja 22,5% vse aktivne delovne sile...

[klimbra]

Napača.....dragi tovariš Keky........

MERCATOR je praviln odgovor!!!!!!!

[HHV]

Ključne naloge kmetijstva se bodo razširile na nova področja: pridelavi zdravih živil se bo pridružila proizvodnja surovin, zagotavljanje in odpiranje delovnih mest, ohranjanje naravnih dobrin in ohranjanje kulturne krajine. Samo dokler bo podeželje obdelano, je mogoče ohraniti ali celo ustvariti nova delovna mesta tudi v živilski predelavi in trgovini.

In samo tako je mogoče podeželski prostor v Slovenij ohraniti živ...

Ravno tu je haklc!

Pridelava zdravih živil, da.

Proizvodnja surovin, tu ne govorimo več o "zdrava", pa nikakor NE!

Kmetijstvo že sedaj prispeva prevelik delež k poluciji planeta. Tudi Slovenija je na lepi poti da ostane brez pitne vode. Na nekaterih področjih je že nimajo več ravno zaradi zastrupljenosti podtalnice s kmetijskimi gnojili in škropivi!

Zato tudi izgovor, da bo moč pridobiti nova delovna mesta ni sprejemljiv!

Ohranjanje naravnih dobrin in ohranjanje kulturne krajine.

To je moč brez kmetijstva kot je današnje! Kulturna krajina je bila mnogo obširnejša pred npr. II.WW. In to v obliki, ki je omogočala sonaravno kmetovanje brez umetnih gnojil in škropiv. Z naravnimi plenilci škodljivcev na poljščinah. To je bilo takrat, ko si lahko pil vodo iz potoka in jedel repo direktno iz njive!

Podeželjski prostor v Sloveniji je mogoče ohraniti živ s celim kupom dodatnih dejavnosti. Omenil sem že bio pridelavo hrane, sadja, vrtnin kot tudi živali in njihovih proizvodov. Nadalje sonaravni turizem in ostale oblike rekreacij. Tudi mala podjetja z naravi prijazno proizvodnjo bi lahko sobivala na podeželju. Pa še kaj bi se našlo.

A dokler država raje daje denar za pridelovanje nečesa, kar se ne izplača in zastruplja okolje, vse z namenom hitrega profita in politične moči nekaterih, se stanje ne bo izboljšalo.

[kekec III]

Napača.....dragi tovariš Keky........

MERCATOR je praviln odgovor!!!!!!!

←

Trije kralji so iz jeruzalema pribandrali

so za mizo sedli

in tri hlebe kruha snedli !

( Koroška narodno udarna pesem...)

[kekec III]

A dokler država raje daje denar za pridelovanje nečesa, kar se ne izplača in zastruplja okolje, vse z namenom hitrega profita in politične moči nekaterih, se stanje ne bo izboljšalo.

Tako kot povsod po svetu, živi tudi pri nas kmetijstvo s pomočjo premij, subvencij, regresov, kompenzacij, sofinanciranja in podpor, s tem da je pri nas povprečna kmetija velika 3-4 ha, v Evropi pa 50 ha. Višine subvencij so pri nas nižje kot v EU. Povsem jasno je, da bo Bruselj v Slovenijo za kmetijstvo prispeval manj, kot pa bo slovenski delež prispevka v skupno vrečo....

Poleg majhnih kmetij ima Slovenija tudi manj ugodne naravne danosti za kmetijsko pridelavo. Naše značilnosti so velika gozdnatost in majhen delež kmetijske zemlje v skupni površini, neugoden relief in s tem povezan velik delež kmetijske zemlje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, obsežen delež absolutnega travinja in majhen delež njiv v strukturi rabe kmetijske zemlje. Več kot 70% kmetijskih površin Slovenija uvršča v območja s težjimi razmerami za kmetijsko dejavnost.

Naravne razmere vplivajo na manjšo proizvodno sposobnost kmetijstva in ožji izbor kultur (koruza se pojavlja na istih površinah tudi 25 let-monokultura)

s tem manjšo prilagodljivost in dražjo pridelavo...

[HHV]

Ta razdrobljenost se kaže v slabši storilnosti in nižji intenzivnosti pridelave, ki zmanjšuje konkurenčno sposobnost slovenskega kmetijstva v primerjavi z evropskim. 

Slovenija je uvoznica hrane, kar je za nas strateška pomanjkljivost.

Naše želje so imeti kmetijstvo eko socialnega tipa, ki bo skušalo ohranjati strukture, poseljenost in kulturno krajino, obenem pa povečevati konkurenčnost in učinkovitost pridelave.

Za koga vraga bi Slovensko kmetijstvo sploh moralo biti konkurenčno evropskemu. Saj smo vendar skupaj v Evropi, ki se otepa z viški hrane. Ceneje kupim Holandsko solato kot jo pridelam sam doma!

Nobena strateška pomankljivost ni prevoz hrane iz določenega dela naše nove države Evrope v našo provinco. Še mnogo je takih področij v Evropi, tudi večja od Slovenije, pa počno kaj drugega kot da z umetnimi gnojili zalivajo koruzo nad podtalnico!

Da, prav je imeti želje in mogoče jih nekoč celo realizirati, da bi imeli res eko kmetije. A nikakor in nikoli ne morejo biti cenovno konkurenčne industrijski pridelavi hrane. To pričakovati je neumno. Tako kot je neumno pričakovati, da se bo rast svetovnega prebivalstva zmanjšala in bo svet nehal z industrijsko predelavo hrane, ker bo naravni način dovolj.

Zatorej bi bilo edino smotrno delati na kvaliteti, na "naravnem" značaju slovenskega kmetijstva in denar namenjati pospeševanju tega. In obenem ukiniti podpore velikim industrijskim kmetijam. Sploh pa ukiniti pomoč po naravnih ujmah. Za to so zavarovalnice. Predvsem pa zato, ker so suša in poplave posledica brihtnih posegov v naravo, ki so jih in jih izvajajo isti ljudje, ki še danes "vodijo" kmetijstvo.

[klimbra]

Keky......kaj pa Avstrija........ mislim, da je tam ha donos za vse kulture vsaj 30x večji kot v SLO.

Le kje se tukaj skriva škrat :hmm: :hmm: :hmm: :hmm:

[kekec III]

Država, ki bo zapravila kup sredstev za polnjenje bruseljske mošnje, drug kup za uskladitve z EU in NATO normami (od oborožitve do komunikacij in zakonov), pa bo imela tudi manj prilivov iz naslova carin in turizma...ne bo mogla kupovati hrane kar vsepovprek..

Prognoza je, da bo tako kot v drugih vejah gospodarstva tuji kapital pokupil obubožanega domačega.Tudi naše kmetije...

Center sveta pač tokrat ne bo Beograd (JU, SHS, YU) ali Dunaj (Avstroogrska) ali Pariz (Ilirija).

Pač pa Bruselj...

[HHV]

Tako kot povsod po svetu, živi tudi pri nas kmetijstvo s pomočjo premij, subvencij, regresov, kompenzacij, sofinanciranja in podpor, s tem da je pri nas povprečna kmetija velika 3-4 ha, v Evropi pa 50 ha. Višine subvencij so pri nas nižje kot v EU. Povsem jasno je, da bo Bruselj v Slovenijo za kmetijstvo prispeval manj, kot pa bo slovenski delež prispevka v skupno vrečo....

Poleg majhnih kmetij ima Slovenija tudi manj ugodne naravne danosti za kmetijsko pridelavo. Naše značilnosti so velika gozdnatost in majhen delež kmetijske zemlje v skupni površini, neugoden relief in s tem povezan velik delež kmetijske zemlje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, obsežen delež absolutnega travinja in majhen delež njiv v strukturi rabe kmetijske zemlje. Več kot 70% kmetijskih površin Slovenija uvršča v območja s težjimi razmerami za kmetijsko dejavnost.

Naravne razmere vplivajo na manjšo proizvodno sposobnost kmetijstva in ožji izbor kultur (koruza se pojavlja na istih površinah tudi 25 let-monokultura)

s tem manjšo prilagodljivost in dražjo pridelavo...

←

Država v bistvu daje denarno pomoč na površino. Torej tu velikost kmetij ne igra vloge.

Seveda igra vlogo, ko izračunamo, kolikšna je potrebna površina, da dostojno preživi kmeta in njegovo družino.

Tega ne bomo spremenili, razen če se spet gremo eno revolucijo in ljudi naženemo v veliko zadrugo ali pa po drugi strani prvotno akumulacijo kapitala, ljudem poberemo zemljo in jo damo samo nekaterim, ki bodo imeli dovolj velike površine in delali denar in molzli državo (mene in tebe).

Torej bi bila edina pametna in človeška odločitev, da ti ljudje, ki so danes še na svoji zemlji svojo dejavnost prilagodijo. Pa ne evropskemu kmetijstvu, ki je kot praviš na drugačnih in večjih površinah.

Eko kmetije bi bile edina pametna rešitev. Pa saj sem to že v prejšnjem postu flancal. Je pa res, da je pred ali ob tem potrebno marsikaj premakniti v glavah naših kmetov. Povprečni kmet danes je še zmeraj "kmetijsko polpismen". Moja stara mati je vedela o poljščinah in naravi neprimerno več kot danes ti traktoristi, ki ne znajo drugega kot vedno isto njivo orat in koruzo sadit! Pa seveda še v štali govedi ketne iz zagnojenih ran vlečt!

[kekec III]

Keky......kaj pa Avstrija........ mislim, da je tam ha donos za vse kulture vsaj 30x večji kot v SLO.

Le kje se tukaj skriva škrat :hmm:  :hmm:  :hmm:  :hmm:

←

Jebat ga,popijemo pa več alkohola per capita kot jodlarji.... :)

[klimbra]

EKO kmetije..........Evropska tržna niša!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

[klimbra]

Jebat ga,popijemo pa več alkohola per capita kot jodlarji.... :)

←

Seveda.....k jest tok obilno pomagam :blush:

[kekec III]

Liberalizacija cen dovoljuje program proizvodno nevezanih okoljevarstvenih plačil, ki bodo pripomogla k ohranjanju "evropskega modela kmetijstva" pod Alpami, in bodo kmetom nudila pomoč, če se bodo v načinu pridelave pokorili zahtevam okolja in družbe.

Kmetijstvo je treba tudi posodobiti saj bo od kmetovanja treba živeti in ne zgolj čakati na subvencije. Slovensko kmetijstvo paresmočno zaostaja za kmetijstvom zahodne Evrope.

Temeljni problem je majhnost kmetij, ki so slabo produktivne, extenzivne, veliko je mešanih kmetij saj dodaten dohodek iščejo v gospodarstvu. Da bi se kmetije povečale do velikosti 20 hektarov, bi 80 do 90 % sedanjih kmetij moralo propasti...

[HHV]

Država, ki bo zapravila kup sredstev za polnjenje bruseljske mošnje, drug kup za uskladitve z EU in NATO normami (od oborožitve do komunikacij in zakonov), pa bo imela tudi manj prilivov iz naslova carin in turizma...ne bo mogla kupovati hrane kar vsepovprek..

Država naj le pusti, da jaz kupim od Slovenske cenejšo Nizozemsko solato in šunko, ter pobere davek, denar za kmetijstvo pa pametneje uporabi!

Bo bolj šparovno, kot pa podpirati onesnaževanje narave, melioracije in takoj potem zadrževalnike previsokih voda, posledične odškodnine za poplave in suše itd.,itd....

[kekec III]

Država v bistvu daje denarno pomoč na površino. Torej tu velikost kmetij ne igra vloge.

Seveda igra vlogo, ko izračunamo, kolikšna je potrebna površina, da dostojno preživi kmeta in njegovo družino.

Tega ne bomo spremenili, razen če se spet gremo eno revolucijo in ljudi naženemo v veliko zadrugo ali pa po drugi strani prvotno akumulacijo kapitala, ljudem poberemo zemljo in jo damo samo nekaterim, ki bodo imeli dovolj velike površine in delali denar in molzli državo (mene in tebe).

Torej bi bila edina pametna in človeška odločitev, da ti ljudje, ki so danes še na svoji zemlji svojo dejavnost prilagodijo. Pa ne evropskemu kmetijstvu, ki je kot praviš na drugačnih in večjih površinah.

Eko kmetije bi bile edina pametna rešitev. Pa saj sem to že v prejšnjem postu flancal. Je pa res, da je pred ali ob tem potrebno marsikaj premakniti v glavah naših kmetov. Povprečni kmet danes je še zmeraj "kmetijsko polpismen". Moja stara mati je vedela o poljščinah in naravi neprimerno več kot danes ti traktoristi, ki ne znajo drugega kot vedno isto njivo orat in koruzo sadit! Pa seveda še v štali govedi ketne iz zagnojenih ran vlečt!

←

Če se zavemo, da je naša civilizacija nastala na žitu, se nam kmetijstvo nenadoma utegne pokazati v povsem drugi luči, kot ga sicer opazuje sodobni urbanizirani meščan in bravec Motosveta...

Vsi zgodovinski podatki kažejo, da sega začetek gojenja žit v zibelko civilizacije. Začelo se je pred 9 do 11000 leti v rodovitnem polmesecu, ki z enim krakom sega v poplavno območje reke Nil in od tu poteka proti severovzhodu prek Palestine in Sirije v jugovzhodno območje današnje Turčije ter jugozahodnega Irana, kjer doseže svoj vrh, odkoder se obrne proti jugovzhodu v območje svetopisemskega raja, v porečje Evfrata in Tigrisa,(tam je doma eden iz ameriške osi zla-Sadam)

do njunega izliva v Perzijski zaliv.

Temelj civilizacije je bila reja koz in ovc, ki jo je spremljala pridelava ječmena in pšenice.(izjema pri reji drobnice je grešni kozel...)

Konec 7. tisočletja pr. n.št. se je gojitev žit začela širiti proti zahodnemu delu Male Azije in na južni Balkan ter konec bronaste in zgodnje železne dobe (okrog 3 do 2000 let pr. n. št.) dosegla srednjo in zahodno Evropo.

Pojav kultiviranja pšenice je bil za človeštvo nepojmljivo pomemben, saj je bil le-to eden temeljnih vzrokov, da se je civilizacija na Bližnjem vzhodu začela razvijati nekaj tisočletij prej, kot drugje (Sumerci, Asirci, Babilonci, Egipčani, Izraelci in Judje,Kopti in Aramejci...), obenem pa je dala spodbudo za hitrejši razvoj nadaljevalcev te civilizacije, to je Perzijcev, Grkov, Rimljanov in prek njih vse do sodobne evropske kulture. Zaradi različnosti delovnih opravil se je z začetkom pridelovanja pšenice pričelo ločevanje kmetijstva od obrti kar je omogočilo razvoj mest in pojav prvih držav(Madžarska,Monako)....

Okrog 6000 let pr.n.št. se je pojavil leseni plug, ki je ostal skoraj nespremenjen do Rimljanov, ki so ga zboljšali.

Ocenjujejo, da so v obdobju Rimljanov dosegali približno 400 kg pridelka na hektar.

V rimskem cesarstvu so se v začetku 2. stol. n.št. pojavili zametki dvopolja ozimna-jarina. Velika izboljšava je bila uvedba tripoljnega kolobarja, kjer se vrstijo ozimne, jarine in krmne rastline, ki se je začel uveljavljati ob koncu selitve narodov. Konec 16. stol. so najprej v zahodni Evropi, kasneje pa tudi drugod, začeli uvajati krmne okopavine, detelje ter trave.

To je dvignilo povprečne pridelke pšenice, ki so okoli leta 1650 znašali v Angliji 700 kg na hektar.

V tem obdobju se je pšenica začela širiti v Ameriko, najprej iz atlantske smeri, stoletje za tem tudi iz pacifiške strani v Mehiko in Kalifornijo.

Za 18. in 19. št. je značilna hitra industrializacija v zahodni in srednji Evropi, to pa je omogočilo uvedbo mehanizacije v obdelovalne postopke. Obenem se jeizboljšal kolobar in začela znanstvena odbira ter žlahtnjenje sort. Vzrokov je več. Na eni strani so postajale potrebe po pšenici vse večje, ker je svetovno prebivalstvo vse hitreje naraščalo.

Od začetka 20. stol. do leta 1984 so se povprečni hektarski pridelki povečali z 860 na 2250 kg/ha.

V Sloveniji se je okrog leta 1900 hektarski pridelek pšenice gibal od 750 do 2600 kg.

Neposredno po drugi svetovni vojni so bili pridelki manjši, po statističnih podatkih so znašali 900 do 1400 kg na ha.

Čeprav je se danes splošno razširjeno mnenje, da je v Sloveniji pšenica manj pomembna, pa je s 40000 do 45000 ha, kolikor jih posejemo zadnja leta, po površini vendarle tretja najbolj razširjena njivska kultura. Zavzema 18% njiv.

V Sloveniji je poraba kruha na prebivalca med največjimi v Evropi. Leta 1983 je znašala 173 kg na osebo. Skupne potrebe po trzni pšenici znašajo na leto približno 220000 ton.

Dejanski pridelek pšenice v Sloveniji je 165 do 175 tisoč ton.

Z 90000 tonami v Sloveniji odkupljene pšenice je samopreskrbljenost manj kot polovična (41 %), vendar to zadošča za tri do štirimesečno nemoteno delo mlinske in pekarske industrije, dokler niso nakupljene manjkajoče količine.

Kmetijstvo je še vedno izredno pomembna panoga gospodarstva, saj zadovoljuje osnovne biološke potrebe človeka. Kot tako je tudi pomembna strateška panoga... pa smo spet na začetku....

[HHV]

...

Temeljni problem je majhnost kmetij, ki so slabo produktivne, extenzivne, veliko je mešanih kmetij saj dodaten dohodek iščejo v gospodarstvu. Da bi se kmetije povečale do velikosti 20 hektarov, bi 80 do 90 % sedanjih kmetij moralo propasti...

←

Viš, tole mi pa ne gre v lajšto. :hmm:

Ves čas se računa na propad 80 do 90% kmetij. A tiste velike kmetije bodo pa potem sposobne same preživeti, ali pa bodo ravno tako dobivala državna sredstva? Da ni to le način, kako se bosta zemlja in dotok državnih sredstev skoncentrirala v rokah nekaj izbrancev?

Jaz tako na pamet, kot gledam okoli sebe, še vedno menim, da bi moj sosed npr. dobil dovolj sredstev za preživetje, če bi na svoji zemlji gojil zajce, koze, kure, svežo solato in korenje, namesto da nekajkrat na leto nori ob sajenju in spravilu koruze in nekaj krompirja. Ostali čas pa preleži na kavču s flašo v roki. Če pa dobi še nekaj dodatnih sredstev, da ga ne serje preveč z gnojili in škropivi, pa še toliko bolje.

[kekec III]

Jaz tako na pamet, kot gledam okoli sebe, še vedno menim, da bi moj sosed npr. dobil dovolj sredstev za preživetje, če bi na svoji zemlji gojil zajce, koze, kure, svežo solato in korenje, namesto da nekajkrat na leto nori ob sajenju in spravilu koruze in nekaj krompirja. Ostali čas pa preleži na kavču s flašo v roki. Če pa dobi še nekaj dodatnih sredstev, da ga ne serje preveč z gnojili in škropivi, pa še toliko bolje.

←

[HHV]

Kmetijstvo je še vedno izredno pomembna panoga gospodarstva, saj zadovoljuje osnovne biološke potrebe človeka. Kot tako je tudi pomembna strateška panoga... pa smo spet na začetku....

←

Vse to je res Keky, in vsa ti čast za te prispevke!

A še vedno trdim, da ima Slovenija v tem času zadnjo priložnost, da ne sledi trendom modernega kmetijstva in ne zasvinja naravnega okolja čist do konca in se za hrano, tisto, široko potrošno opre na druga področja Evrope. Doma pa prideluje izključno sonaravno hrano.

Stratežka pomembnost zalog hrane iz lastne proizvodnje v primeru vojn je en drek vredna. Hrano bodo dobili bogati prikoritniki, mi bomo pa zajce jagal po hribu in podgane po mestih!

Dokler vojne hvalaqrcu ni, pa lahko ješ havajski ananas in kitajske rezance! Pa na kubanski rum ne pozabi!

[bigi]

Mater nakladate, da bu treba enga s traktrarjem paklacat, da bu use tu zbalerau in na gnuj odpelal.

[Pravokotar]

Jaz tako na pamet, kot gledam okoli sebe, še vedno menim, da bi moj sosed npr. dobil dovolj sredstev za preživetje, če bi na svoji zemlji gojil zajce, koze, kure, svežo solato in korenje, ...

←

...in se morda tudi nekoliko bolj posvetil travnatim površinam B)

[klimbra]

Keky....pravš, da je osnova žito.....torej....pekarska industrija brez njega nima tu kaj početi......

Zanimivo.......kako to, da Mađar v Lendavi prodaja žemlje več kot pol ceneje, kot jih naši peki........

:hmm: :hmm: :hmm: :hmm: :hmm:

[kekec III]

Vse to  je res Keky, in vsa ti čast za te prispevke!

A še vedno trdim, da ima Slovenija v tem času zadnjo priložnost, da ne sledi trendom modernega kmetijstva in ne zasvinja naravnega okolja čist do konca in se za hrano, tisto, široko potrošno opre na druga področja Evrope. Doma pa prideluje izključno sonaravno hrano.

Stratežka pomembnost zalog hrane iz lastne proizvodnje v primeru vojn je en drek vredna. Hrano bodo dobili bogati prikoritniki, mi bomo pa zajce jagal po hribu in podgane po mestih!

Dokler vojne hvalaqrcu ni, pa lahko ješ havajski ananas in kitajske rezance! Pa na kubanski rum ne pozabi!

←

Kaj se zgodi, če otrok, ki se igra na igrišču nerodno pade? Pogleda levo in desno. Prepriča se ali ga je kdo videl ali ne. In če misli, da ga ni videl nihče, vstane s tal in nadaljuje z igro. Brez ene same prelite solzice...

Če pa ta isti otrok vidi, da je njegov padec opazila mami, plane v neustavljiv jok. In čaka, da ga pride mami pobrat in potolažit. Zakaj otroci jokajo le, če jih kdo gleda?...

[kekec III]

Keky....pravš, da je osnova žito.....torej....pekarska industrija brez njega nima tu kaj početi......

Zanimivo.......kako to, da Mađar v Lendavi prodaja žemlje več kot pol ceneje, kot jih naši peki........

:hmm:  :hmm:  :hmm:  :hmm:  :hmm:

←

Subvencionirajo ga Mađarice....

I tata bi,sine....

[klimbra]

Vse tako kaže.....da znajo samo one "mesiti" :OK: :OK: :OK:

[kekec III]

Vse tako kaže.....da znajo samo one "mesiti" :OK:  :OK:  :OK:

←

čez 900 sekund v Air-baru ...

...bova tudi midva mesila....