Prigode iz vojske

[marem]

vse jasno razen tiste 2 v naslovu teme ... obstaja morda kakšna razlaga ?

zato ker je temo objavil na 2 listah (splošno-izbrisana by .....in tu kjer jo bereš) :ph34r:

[Dada]

"Pa onda kao prvo: kada čete VI kuhati svoja jaja u zimskim pantalonama u ovo vruče vreme, ču i ja..a dok vi nosite letnje odelo, izvinite, vi ste mi uzor... a kao drugo, niste moj nadležni oficir, pa si možete jebat mater svoju u dupe smrdljivo"

tipa je skor kap

ni mogu govort

mene so poklical na raport in rekl, da se ne smem tko obnašat

js sm jm pa reku nj me pustijo na mer, pa bo use ok

in tko je tut blo

Glede na zgodbe mojih bratov in bratrancev, ki so tudi služili vojsko v rajnki Jugi, pa da o kolegih ne govorim, je tole tvoje opisano dejanje kar malo preveč "junaško" za verjeti ali pa si služil tam, kjer so bili oficirji prave reve....

[Guest 1]

..tko je tut blo

opisano dejanje kar malo preveč "junaško" za verjeti ali pa si služil tam, kjer so bili oficirji prave reve....

[marijan]

1 tvoje pripovedke so mi pričarale vsaj ene 20 let nazaj, ko sem bil tudi sam tak :D

[Pravokotar]

Odnesite Mahatmo Gandhija na smetišče zgodovine!

Naredite vendar prostor za #1!!! :D :D :lol:

[Guest 1]

top

z bratom sva imela jaz 12 in on 10,5 let, ko je bratranec prinesel in midva sva jih prvič videla/vroke dobila - petarde..

tiste male - kot cigarete, zelene

dal nama je točno 3

ko sta dve počili.. nama je ostala zadnja, dragocena bolj kot vse na svetu

sklenila sva jo resno uporabiti

v očetovi "kišti" z orodjem in ostanki raznih cevi in železnih kosov (takrat se ni nič zavrglo) sva našla kak meter dolg kos vodovodne cevi in kroglo iz nekega starega krogličnega ležaja

ta je bila še bolj dragocena:

1 ker je pasala v cev kot ulita ravno za TO cev

2 ker druge ni bilo mogoče nikjer dobiti

cev sva zabila v zemljo tako, da je bila usmerjena v odprto garažo - ker nisva hotela izgubiti krogle

brat prižge petardo, ki se v trenutku zapelje na dno cevi, jaz pa norti vržem kroglo

BUUUUMMMM

pravzaprav ni bilo videti veliko, ker je bilo vse v nekakšni, nama neznani, megli

:huh: :huh:

potem sva ugotovila, da gre pravzaprav za prah

šele, ko se je prah nekoliko posedel, sva na tleh zagledala kup čudnega peska in dvignila oči

:rolleyes: :rolleyes:

na stropu skoraj ni bilo več ometa tj v dolžini kakih 2m in širini 1m je krogla čisto odbila stropni omet

huuuh, sem rekel, to jih bova fasala

(bova tepena o.p.) ;)

hitro sva pometla in pospravila kolikor sva mogla

in pride najina uboga mama iz službe

mimogrede - še je živa in to prav živahna za svojih 75 let

:D

šla je v garažo nekaj iskat

"Maaadoooonaaaa" vreščanje "kaj se je pa tu zgodilo?"

"Nič - omet je dol padel, pa sva že pospravila.." sem rekel

"Jaaa, pridna fanta.. ja dobro, da ni na vaju padlo.." in je šla

;)

zvečer, ko je prišel oče domov, mi je bilo kar nerodno, ko naju je takole pohvalila

oče je gledal približno takole

:blink:

jaz sem šel pa spat

drug dan sem pomagal očetu popraviti strop v garaži

:(

[Guest 1]

1 tvoje pripovedke so mi pričarale vsaj ene 20 let nazaj, ko sem bil tudi sam tak :D

piši v to rubriko

[Vale]

[Guest 1]

Odnesite Mahatmo Gandhija na smetišče zgodovine!

Naredite vendar prostor za #1!!! :D :D :lol:

Pepe, to se ne reče tko, ampak

"Ghandi je mrtev, živel... !!"

[Alla]

Pepe, to se ne reče tko, ampak

"Ghandi je mrtev, živel... !!"

........broj 1!!!!!!!!!!!!!!!!!

[Pravokotar]

I posle Mahatme-

BROJ 1 !!! :P

[marem]

1 mislim da bi bilo potrebno zamenjati naslov teme v : Dogodivščine mladega 1:-garaža,-vojska,- še vojske,- itd,... :lol:

[marijan]

1 tvoje pripovedke so mi pričarale vsaj ene 20 let nazaj, ko sem bil tudi sam tak :D

piši v to rubriko

ne morem, ker bi se sicer večina tvojih zgodb ponovila.

lahko pa napišem eno iz služenja vojaškega roka v kninu.

Po prekomandi iz zrenjanina v knin so v komandi divizije hitro ugotovili, da za stražarja nisem primeren (sem majhne, pred komando so morali biti večji soldati), pa niso prav vedeli kaj naj z menoj, a naj pučem sekrete al me pa pošljejo nekam bogu za hrbet, pa sem se sam javil, da prevzamem kuhanje kave za naše vrle oficirje in računovodske delavke. to sem z veseljem opravljal dobrih šest mesecev(zaslužek je bil bajen, kave ni bilo za dobit),kakšen teden preden so mi prisilno skrajšali služenje vojnega roka so me poslali z rezervisti na teren. moral sem skrbeti za našega polkovnika, da mu ni nikoli zmanjkalo kave in ljutoga. navezal sem že pristne stike z rezervisti, saj so pri meni popili ogromno ljute. med zaščito našega polkovnika je bil tudi mlad obveščevalec, sicer je bil že kapeta, ki me je kar naprej provociral, pa marjane ti si mi bio izviđač, pa oni jedu i zmije, šta bi bilo, ako ulovimo neku pa je ispečemo. s tem provociranjem mi je šel že pošteno na živce,pa sem rekel, da bom ulovil in spekel. malo sem raziskoval okoli našega tabora pa sem našel lepo debelo kačico, če kdo ve kakšna je bila naj pove ker pojma nima, je že toliko časa nazaj, pa sem jo ulovil, tisti kapetan pa je ko zajc stal ob strani. ko pa sem pričel kačo odirat in sem si zaželel kožo posušiti, me je pred šotorom zalotil moj prevrli polkovnik. kaj je takrat govoril pojma nimam, vem samo, da on nebo pil kave, ki mu jo bo kuhal takšen kuhar kot sem jaz, ki nosi in peče kače. pa sem mu začel razlagati da si je kapetan zaželel te majhne specialitete, pa me sploh ni poslušal, zvečer sem moral spakirati in se vrniti v dolino. dol sem pa prišel brez puške...ampak to je za zapor, pa ne bom pisal o tem, v glavnem, teden dni po teh peripetijah so me poslali iz vojske domov. tako da nisem služil niti 13 mesecev.

nise ne vem kak literat, zato mi je kar težko pisati zgode in nezgode mojega življenja, raje prebiram druge in če se v njih najdem se od srca nasmejim. hvala :D

[klimbra]

Štip.....(šuti,trpi i pati) leta81

Vročina,žeja....obuka....ne da prdneš izpred oči debilnih desetarjev(zanimivo....vsi so bli črnogorci).

Druženje na nacionalni osnovi in kup pametni......kaj pametnih......genialnih možgan ugotovi,da nam en tardeč viška hodi.

Le kje ga zapraviti.......mala malca....Klimbra je majhen,pa hitr(hahahahaha) pa za lukno v ograji(no tut za kakšno drugo sem vedu)ve.....pa tut unga Čičko Makedonče ve kje stanuje pa prou pocen šnopec(BRLJA kakor smo jo imenovali)prodaja.

Kaj lepšega.....beseda da besedo.....pogovor se spremeni v dejanje in kmalu se na poligonu inžinircev.....v najbolj odmaknjenem zaklonišču razlega strumna slovenska pesem.

Kaj sledi......POPOLDANSKO SPANJE......pa potem spuščanje zastave......pa potem spanje....točneje priprava na spanje......kajti tisti trenutek se je Partizan Klimbra za trenutek zbudu iz alkoholne omame......pograbil v paniki vso opremo.....se oblekel......namontiral čelado(še danes ne vem čigava je bila,kajti čez dva dni me je hudo sbela glava,potem so me pa z nekim čudnim praškom potresal......kao,tako ćemo mi tebi najlakše sredit VAŠKE....le kaj hudiča to pomeni),pograbil PAP-ovko in v pijanskem diru odtaval na sredino piste.......kjer me je po (kaj pa jaz vem kolikem času)našel dežurni oficir.......me strumno napotil v pripor.........KAJ LEPŠEGA med same slovence(policaje,da nebo pomote) in zadeva se je nadaljevala.

Kdo upa staviti,če sem prišel pravočasno na dvigovanje zastave........?????????

Prišel,prišel..........ampak težko!!!!!!

[Pravokotar]

veš js mam sam neumen ksiht

ki je zeloo podoben temu-le :blink:

Evo ti predlog za novi avatar:

al pa tale:

Kako se ti zdi? ;) :P :D :D :D

[Guest 1]

ne ne, ne gre

veliiiko prepametno gleda

:D :D :D

naj kr ostane ta moj prstan

;)

[Hanzi]

Upam da tole ne bere preveč današnja mularija in jim kaj podobnega na glavo ne pride bohnedaj pa še kaj hujšega. Ne bi razlagal kako smo mi s karbidom pokal pa dimne vložke metal med mularijo drug dan pa vsi v rdečih pa rumenih supergah v šolo in to toliko dolgo dokler jih niso stran vrgli. Tisti dimni vložki od JNA iz orožnih vaj na Blokah so bili zakon. En žakel domov pripeljal na začetku metal vsepovsod po hosti na koncu pa šparal z njo kot z zadnjo vžigalico na samotnem otoku. :rolleyes:

[kekec III]

Bog je mrtev,

živel broj jedan..

Nietzsche ....

[Zok]

mene bo razgnal, tk se rezim vasim prigodam!!!!!!!!!!!!!!! :D :D :D

[Guest 1]

Mujo in 2 kapljici vode

Sombor 1976

Plavci

Prihod v JNA za nikogar ni bilo prav posebno lepo doživetje, saj se znajdeš nenadoma v množici neznacev.

Eni gledajo prestrašeno, kot svinje pred zakolom, drugi se derejo kar nejkaj tja v 3 dni in pričakujejo da boš ubogal besede, za katere sploh ne veš kaj pomenijo.

Na njihovih ramenih sicer vidiš neke znake, za katere pojma nimaš kaj pomenijo.

Ne veš kaj lahko in kaj ne.

In zadeva se s časom umiri, dobiš prijatelje in sovražnike..

:D :ph34r: :D :ph34r: :D :ph34r:

Mujo je bil iz Sarajeva – 2m velik in 120kg težak totalekkretnskimilitarist, ki je od jutra do večera občudoval svojo M48 (karabinka), bajonet in druge morilske pripomočke - čim je imel sekundo časa.

:rolleyes:

Samo za primerjavo – jaz sem v tistih časih tehtal skoro polovico manj – slabih 68kg/173cm.

Ko se je Mujo udomačil, si je jasno izbral tarčo za svoje izživljanje in ta čast je doletela mojo malenkost.. saj bi bilo čudno, če bi si izbral kakega Črnogorca svoje kategorije, katerih je bilo kar nekaj v vodu.

Črnogorci so bili posebna klapa – vsi diplomirani pravniki, ekonomisti, inženirji.. jaz pa višja šola za soc. delo.. Prijatelji smo ratali, ker sem novo ustavo poznal veliiko bolje od njih (takrat je ravno vsaka republika dobila status države) in sem na stavi dobil od njih medaljo v obliki Cockte, slovenski šolski sistem pa vse pohvale v odnosu na črnogorskega .. malo kasneje smo pa pospravljali odžagane veje in tipi so »kaofol« (zezanje) nosili po vejico ali dve na kup.. jaz sem pa iz čistga »inata« naložil najbolj debel hlod na hrbet (pi..a je bil težak) in ga sam nesel na kup… ko me sreča pet Črnogorcev. Pa reče eden: »Vidi Slovenca, budalu – tako mali a vuče to veliko drvo.. » malo sem se ustavil: «Momci« sem rekel »ZATO je Slovenija Slovenija, a Crna Gora če uvjek ostati Crna Gora.« Zamišljeno so gledali za mano in hlodom, ki sem ga sedaj vlekel – nisem mogel več nesti. Nazaj grede sem jih spet srečal s kupi vejevja na hrbtih:«Vidi tog malog Slovenca, ZDRAVO SLOVENAC!! – koji je naučio Crnogorce da rade.« …in bli smo RES frendi

No Mujotu pa ni blo pomoči.

Na dan je z vso močjo udaril njegov militaristični kretenizem.

Začel je že zjutraj, ko mi je tako,j ko se je zbudil, vrgel gumijasto šlapo v glavo »Diž se vojsko!!!« se je drl in se sam sebi smejal – no včasih me ni zadel, v glavnem pa, ker sem bil zjutraj še zaspan.

Prvič smo dobili maneversko municijo v roke.. vsak 5 metkov, da sploh vidimo, kako delajo puške M48. Vsi smo vedeli, da je strel na blizu s tako municijo smrtno nevaren, saj so maneverski naboji takrat vsebovali leseno kuglo, ki je bila na nekaj metrov zeloo nevarna. In kreten je prestopil mejo vsega normalnega in nenormalnega.

Dal je naboj v cev mi nastavil puško na tilnik in se drl: «Sloveeenac ubit ču te!!« Madona, res sem bil samo desetinko milimetra od smrti (kot nekajkrat kasneje tudi – v prometu jasno) – če bi ga pičil komar ali čebela – tega ne bi vi sedaj čitali..

Na srečo je to videl eden od Črnogorcev, skočil iz strani nanj in zbil puško iz mojega zatilja.. ne, ne ni počilo, čeprav me srbijo prsti, da bi zgodbo nekoliko napihnil.. ampak ne bom, ker sem se odločil, da pišem resnico na humoren način..

Priskočili so še drugi in mu vzeli puško – destar je totalno popizdil in – nič…

Šli smo na vežbališče in se igrali »napadalce in branitelje« – tekali smo po rovih sem in tja streeljali.. in v nekem trenutku sem se zaćel smejati kot norec.. ležal sem na travi in sploh nisem mogel vstati od smeha.

Bogi destar je mislil, da se mi je utrgalo.. ko sem se nasmejal in malo nadihal, me je vprašal »Šta, do đavola, je toliko smešno Slovenac?«

»Paaa, jebote, deseteru, ja sam se s 11 godina prestao igrati kauboje i indijance.. a tu oko mene 100 odralsih ljudi, polovina s diplomama (res je bil izobrazbeni nivo zelo visok – le 2 s srednjo šolo), doktoratima.. trče okolo ko deca, deru se i igraju.. šta je to?? Kakva je to palneta?«

Zamišljeno me je gledal: »Lud si Slovenac, al si dobar!«

Nekako sem ujel ritem in se vklopil v življenje kasarne.. izobraževali smo se za aviodispečerje (usmerjevalce letalskih poletov – SymRu bo spet popizdu - ampak res sem bil najboljši v klasi) in zato je teklo veliiko »obuke« v učilnicah, posebej za to, ker smo se učili de/šifriranja podatkov, katere naj bi kasneje raspošiljali po letališčih Juge, tako da so eni za druge vedeli kateri avioni so v zraku – šifre pa so spreminjali vsak dan.. jeben posel

Zato so puške počivale v stojalih tudi po 14 dni skupaj – dobro podmazane, vendar jih nismo čistili vsakodnevno kot ostala vojska.

Mujo je vedno pobožal svojo železno ljubico, zvečer, predno si je šel umit zobe, tako da ni bilo težko ugotoviti, katera puška je njegova.

In, ker sem načloma proti fizičnemu obračunavanju, ki še nikogar ni spravilo h pameti, sem se odločil za »šolo« tj diverzantsko akcijo, da spametujem nepopravljivega Mujota.

Vzel sem plastično kapco od kulija in izmeril koliko vode gre vanjo, če je vode do polovice:

2 dobri kapljici.

Kapco sem skril v pest in vsak večer, ko sem si šel umit zobe je Mujotova puška dobila piti navadne vode.

:ph34r:

Jano, da človek tako kot ostali ni čistil puške.

Za tiste puške so pa uporabljali najslabšo vrsto železa, ki je rjavelo hitreje od vsega meni znanega iz železa narejenega (zato sem svojo dobesedno polival z oljem).

Po 14 dneh so objavili, da gremo spet na teren streljat z maneversko municijo.

Zbrali smo se na dvorišču, kjer so nam razdelili municijo – vsakemu 30 nabojev.. kar ustrašili smo se, saj smo vedeli, kako težko je čistiti to sranje – pa take količine…

Jaz sem raztegnil kapo in tako je nastala kar zajetna vreča in šel najprej okoli Slovencev in nabiral »prostovoljne prispevke v obliki municije«, potem pa še h Črnogorcem, ko so zvedeli zakaj gre (šššš – tih bit, nam še puvedu) mi je z veseljem in navdušenjem odstopil praktično celo zalogo in zadržal le 2-4 metke, tako »za šminko«.. da jih nebi pogruntali pri čiščenju. Kapa je bila poolna, s kupčkom, ko sem jo prinesel Mujotu. »Evo ti Mujo, to sam skupio za tebe – evo ti, da se malo zabaviš.« »Slooovenac, pa ti, ti mene voliš..« je bil pretresen od veselja in radosti Mujo. Vse žepe je natrpal z municijo, da so kakor čudne bule štrleli od njega.

:P

Na kraj pameti mu ni prišlo, da bi vprašal recimo: zakaj pa ti nočeš?

In smo se šli spet igrat kavboje in indijance.

Mujo je pokal, pokal, pokal, pokal 1 uro in pol.. ko smo se vračali, je ves zardel od radosti prišel k meni in se mi spet in spet zahvaljeval.

:)

Po večerji..

Po večerji je..

Po večerji je pa prišlo – kaj ?

Pravilni odg. na nagradno vprašanje se glasiiii:

Čiiiščeeenjeeeee..

Ja, seveda.. vedno je potem treba očistiti svinjarijo..

Vsi smo rabili kakih 15 – 20 minut, da očistimo mastno svinjarijo iz cevi – potem pa kontrola:

desetar naredi »kuku« skozi cev,

<_<

reče »ok« in greš, a ne?

Ne pa Mujo.. haaa, ne, ne.. on pa neee

:(

Ko je desetar naredil »kuku« skozi cev njegove puške, je skoro padel v nezavest..

:blink:

Ko je prišel h sebi, je tako tulil, da ga sprva sloh razumreti nismo mogli.. šele čez par minut smo razbrali kaj hoče reči.

:angry: :angry: :angry: :angry:

Slišalo se je približno takole:

»yxprdbglzsmmmbičkomaderno100materjebenihuduopekonjsko šta si ti idiote jedan radio s tom puškom, pa sdrrmblgbičkestrininezajebaneusrane

OOOVDJE FALI POOLA CIJEVI !!!!

idiote jedan.. gdesi toliko rđe i isvinjarije našao jebotekonjuustasvinjska…« itd

dretje se je nadaljevalo kakih 10 minut

:angry: :(

No in potem sem v rednih presledkih na kakih 15 minut hodil gledat Mujota, ki čisti svojo ljubezen.. ob devetih smo šli spat in ob enajstih sem šel scat – v učilnicei še vedno luč..

:huh:

Pogledam notri in vidim, da desetaer ravno dela »kuku« skozi cev Mujotove puške..

Zdaj je bil že bolj miren: »Kako je to moguče.. u kartonu piše, da je puškina cev« je gledal v karton vzdrževanja, ki ga je imela vsaka puška »oštečena samo 3%, sa 30% se vrača oružje u radionu i puška dobija novu cev – a to, to je više od 50% .. šta da radim s tobom?«

:angry:

No preveč me je tiščalo, pa sem šel scat in prepustil Mujota njegovi usodi.

B)

Drugo jutro, mi prvič po dooolgem času ni priletel copat v glavo in Mujota skoraj ni bilo več opaziti med nami.

Kar nekako pomanjšal se je.

;)

Popravljeno Maj 19, 2003. Popravil 1

[Ice]

prikupne prigode soldata numero uno.....

[marem]

1 svaka čast, ti si od hudiča, da ti ni DAMIEN ime??? :lol: :D :P

[Ice]

a vojaka pri hippy-jih ni tukaj?! :D ;)

[RAN]

1:

Dobr si to napisal.

Sm unga desetarja u živo vidu, kako pizdi.

Točno take kretene smo imeli tudi pri nas.

:D :D :rolleyes:

[Guest 1]

danes zvečer:

kako gleda polkovnik - komandant kasarne na moje opoldansko tuširnaje v adamovem kostimu sredi dvorišča v kasarni, ki stoji sredi blokovskega naselja

:D :D :D :D :D