Prigode iz vojske

[Guest 1]

rdeča megla

Vedno sem bil hitre jeze in zaradi tega imel v življenju same težave. Vendar sem nekako uspel ustaviti konje pred totalnim izbruhom agresije. Nekajkrat sem naletel na prave provokatorje, katerim sem se običajno izognil na ta ali drugačen način. Najbolj je delovala potpežljivost, saj se je po navadi butelj hitro naveličal izzivanja.

Enkrat, samo enkrat v celem življenju, pa temu ni bilo tako.

Enkrat mi ni uspelo ustaviti konjev.

Beograjska kasarna je bila v primerjavi s somborsko pravi hotel visoke kategorije, če odmislimo hrano & potrebo povprečenga Slovenca po higieni - WC = čučnjak in kopalnica = tuš v kurilnici poleg kupa premoga.

Torej ostanejo spalnice - te so bile res ogromne in prostorne. V njih je spalo po 20 vojakov tj dve desetini brez klavstrofobičnih občutkov ali slabega zraka.

Lahko bi se imeli zelo v redu - pa saj nam v glavnem ni bilo hudega. Dobro počutje je pač po običaju kazil statisično potreben procent kretenov, ki se vedno najde v kaki večji grupi. Eden od njih si je izbral ležišče poleg mojega. Pravi živcožer. Klicali smo ga "Dalamatinac" ker je bil nekje iz okolice Splita. V začetku je še "otipaval" situacijo in ni izvlekel vseh svojih kart.

Meni je srbski melos s katerim so nas v Somborju davili "odjutradosutra" totalno požrl živce. Samo enkrat je bil na "razglasu" dežuren nek Slovenec, ki je jasno zavrtel "The Dark Side Of The Moon" in si v trenutku prislužil en teden zapora.

Torej srbski melos, saj veste, tiste grozote od muzike:

Teraaaa čoooban ovooovčiiiceeeeeeeee

Teraaaa čoooban ovooovčiiiceeeeeeeee

Teraaaa čoooban ovooovčiiiceeeeeeeee

preeekoooo jedneee reečiiceeeeeeeee eeeeeeeee eeeeeee eeeeeee eeeeeeeeee

ali pa

Voziiii Mileee traaaktooorčeeeeeeeee

vooooziiii Mileeeeee motoorčeeeeeeeeee

voziii Mileeee koolaaa fiiinaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaa aaaaaaa aaaaaaaaaaaaa

Ta butl je pa najraje poslušal to. Radio je prižgal takoj po "buđenju" in začelo se je:

"Skoči malaaaaa

skoči malaaaaaa

da se digne suknja tvojaaaaaa

iznad koljenaaaa aaaaaaaaa aaaaaaaaaa"

Najbolje pa se je razumel z kretenom št. 2 v četi. Rekli smo mu "Makedonac", ker je bil verjetno nekje iz Makedonije - sploh ni bil nič jezen ko je slišal, da na Makedonski fakulteti samoupravljanje predavajo krave. Po mojem ni vedel kaj so to krave. Torej Makedonac je bil prepričan, da zna igrati harmoniko & to blazno hitro (zanj je bilo to isto kot vrhunsko). Res je igral neverjetno hitro, ampak p***a mu m****a - SAMO TRI AKORDE, katere je v različnem zaporedju (kako mu je to ratalo mi sploh ni jasno) igral blazno in noro hitro.

HALOOOO

po dve uri skupaj!!!!

In na obrazu debilni nasmeh - kao: "Vi samo uživajte momci, slušajuči vrhunskog harmonikaša"

Najprej se mi je smilil.

Takole, kake tri tedne.

Potem sem upal, da se bo naveličal.

Potem sem vedel, da se ne bo in sem upal, da je nekje Bog in da si bo Makedonac zlomil roko. Bog verjetno je, ampak ima po meje hujše probleme, ali pa mora včasih na dopust - torej kakorkoli - tip si ni hotel nikakor zlomiti roke. Kaj roke - še prsta ne. Enostavno je drkal tiste 3 akorde do nezavesti - moje ne njegove.

Potem sem upal, da ga prepričam v kako spremembo in ga prosil, da zaigra kaj drugega.

Fant se je trudil - in res in pošteno in od srca:

"Šta, hočeš čuti Slovenac - polku? Evo" in.. spet isti akordi v ritmu polke.

Obup.

Živ obup.

Za jokat.

Najraje je težil s to harmoniko na hodniku, kjer je "lepo odmevalo" in to po kosilu, ko smo imeli takozvani "počinak" (siesta po špansko - samo da v JNA niso hoteli priznati da je to isto). Včasih sem se kar tresel od jeze, drugič pa sem šel na dvorišče, kjer se ga je manj slišalo..

Ščasoma je tudi Dalmatinac začel vedno bolj izzivati in težiti. Ker je spal poleg mene je imel na razpolago "malimilion" raznih variant. Ker nisem hotel težav z sovojaki (drugo so oficirji) sem vse skupaj ignoriral.

In to je bila napaka.

Tip (moja kategorija) je postal prepričan, da se ga na smrt bojim. Posebej po tem, ko sem hotel neke vrste mir doseči z malimi uslugami ali s tem, da sem mu plačal pivo.

Vsak dan je bil bolj zoprn. Od zjutraj, ko je vstal.. dokler ni zaspal. Nerodno je bilo to, da sva bila tudi na delovnem mestu skupaj - v pisarni. Tako je lahko zato, da si je preganjal dolgčas, težil cel dan.

Vzdržal sem tri mesece (danes bi ga verjetno ***** v treh sekundah).

No in prišlo je tudi moje 24urno dežurstvo. Na nedeljo. In ker je prijatelju prišla na obisk punca, sem prevzel še njegovo sobotno dežurstvo dežurstvo, kar je pomenilo 48 ur brez spanja. Ta vikend tako nisem imel nobenih resnih planov (čudno, ali ne?) in mislil sem.. bo že kako, bom pa malo tu in tam podremal ob mizi na hodniku.

Ampak.

Dalmatinac je pa imel sobotne in nedeljske plane.. z neko 14letno cigico, ki je živela b bližini kasarne in se je dajala dol, takole za kondicijo, s celo kasarno. Enkrat je en drug butl, ki je kasneje dobil vnetje možganske mrene in smo ga s kisovimi obkladki komaj rešili, zaradi te cigice, ki se je "kao fol" sončila na klopi v parku pred kasarno in kazala stegenca, skočil iz drugega nadstropja in si zlomil stegnenico.

Ironija, a ne?

Ona kaže stegenca on si pa zlomi stegnenico.

Torej - dežurni je moral izdajati dovolilnice "za izlazak u grad" & ys sm bil dežurni. Dovolilnice sem dal v soboto vsem (tudi Dalmatincu). Tako sem imel lepo mir v praznem nadstropju kasarne in sem si malo odpočil od neprespane noči.

Tip je prišel okoli 11h zvečer nazaj, pijan in mi je začel težiti kot 300hudičev predno se je spravil spat.

Popolnoma jasno, da mu v nedeljo nisem dal dovolilnice. Poleg tega je kar nekaj vojakov preživljalo težkega mačka in so ostali doma.

Dalmatinac s prekrižanimi cigicaplani je totalno popizdil. Zmerjal, psoval - ys pa užival z nasmeškom na ustih.

Popoldan sem bil že zelo zmatran in neprespan.

Pa nekoliko prej kot sem pričakoval, pride nazaj prijatelj, katerega sem zamenjal v soboto in mi reče, da bo on sedel na hodniku in naj grem jaz malo v spalnico u mižule, vsaj za kako urico, dve..

Vlegel sem se na posteljo in zaprl oči kar v opravi dežurnega čete tj z opasačem in v škornjih - niti sezuti se mi ni dalo.

Kar je jasno videl Dalmatinac, ki je vedel kako neverjetno zoprna mi je jugo-muzika..

& hudič dalmatinski prinese radio iz učilnice v spalnico in ga našopa na ves glas.

V sobi sva bila sama.

Vstanem in ga ugasnem.

Vležem se nazaj in hudič spet na fol prižge tiste cigulemigule.

Vstanem, izklopim radio in mu obrazložim, da ga bom prijavil, ker je mesto radia v učilnici in ne v spalnici, ter mu toplo priporočil, da naj neha z jebo.

Radio sem odnesel nazaj v učilnico in spet legel v posteljo.

Potem je pa Dalmatinac naredil napako. Hudo napako.

Pustil me je zaspati.

Z mano je takole. Če se na hitro zbudim, rabim nekaj trenutkov, da pridem k sebi. Če me kdo na hitro zbudi (to domači vedo) je bolje, da kak meter okoli mene ni nikogar, ker sem hudo slabe volje (čisto neka drugega je, če me moja kraljica - in ona to obvlada prvovrstno - zbudi nežno, nežno.. z rahlim dotikom svoje mehke dlani). Če me pa nekdo agresivno zbudi pa... Bog pomagaj.

Do svojega 27ega leta nisem vedel kaj se lahko zgodi.

In sedaj sem izvedel.

Zbudil sem se, ker je tip rukal moj posteljo z vso močjo - kar dvigoval jo je in tulil: "Dežurni ne sme da spava!! Dežurni ne sme da spava!!"

Skočil sem pokonci.. in od tega trenutka se ne spomnim ničesar več.

Zavedel sem se v močnem prijemu štirih vojakov, ki so me držali z vso močjo..

Fant je ležal na tleh v embrionalnem položaju in se drl, drl..

Ubogi hudič je imel smolo, da sem na nogah imel vojaške škornje.

Še vedno sem se otepal, ko so me odvlekli v kopalnico in mi vtaknili glavo pod mrzlo vodo.

Nekako sem prišel k sebi.

Potem sem imel kake tri dni mir pred njim, ko je šepal okoli in oficirjem razlagal, da se je spotaknil in padel ter da ni nič hudega. V umivalnici sem pa videl, ko se je umival v vojaških boxarkah, črnice po celem telesu - izgledalo je, da sem se podzavestno le toliko kontroliral, da nisem tolkel s škornji v glavo - drugače je bil pa dobesedno cel v "šljivah".

Ko je nekoliko bolje shodil je prišel k meni mi ponudil roko in rekel: "1, ajde zaboravimo to - budimo prijatelji."

Sicer nisem verjel, da misli resno, ampak sem vseeno segel v roko: "Uredu je" sem rekel. Že naslednji večer, se je pokazalo da misli hudi resno.

Ravno smo zaspali, ko se je iz mesta vrnil nek Črnogorec pijan kot afna in začel razgrajati po sobi. Poslal sem ga (čeprav glavo večjega) v 3PMkrasne - in vidi vraga tip se spravi name: "Hej narode, sad ču da bijem Slovenca".. pa se zasliši iz postelje zraven mene: "Onda, Crnogorac, češ morati da biješ i Dalmatinca" ... hm ... to ni pričakoval, pa tako bytheway, črnogorci niso tako korajžni kot se govori. "Eee.." je zameketal "to ne mogu, ne sada, sada sam pijan, pa i trezan ne bi.." in je šel lepo spat.

Zaspal sem s čudno mislijo v glavi: "A je res treba ene na smrt prebutat, da so pol tvoji prijatelji?!?"

Aha, pa še to.

Jasno da je cela kasarna govorila o tem, saj so me vsi poznali kot izredno (hmm?) mirnega človeka & tudi Makedonac-harmonikaš je to slišal.

In ko je spet napel svoj meh, da bo začel drkati tiste tri akorde, sem se vsedel k njemu in mu povsem mirno rekel: "Makedonac, harmoniku možeš svirat koliko hočeš, ali ne kad sam ja tu - u redu?" zabodeno me je gledal "Pa tebi se stvarno ne sviđa moja muzika, ha?" je rekel užaljen v dno srca. "Ma ne, nije to da mi se ne sviđa" sem mu razložil "nego mi ide na živce i to straaašno.. jedva se suzdržavam, znaš.. a kako je to kad mi pukne film.. znaš več, jel'da? Kad naučiš četvrti akord, javi mi, pa ču da slušam. Ali dok igraš samo tri.. bolje nemoj.. ja se bojim sam sebe, razumeš?"

Razumel je.

[Brrrm]

Uf, še dobro, da je med nama tam nekje 70 km :)

[Guest 1]

Uf, še dobro, da je med nama tam nekje 70 km :)

no ja saj sem sedaj 25 let starejši

:(

[marem]

no ja saj sem sedaj 25 let starejši

:(

1 kako pa je dan danes s tvojo samokontrolo ;)

[Guest 1]

1 kako pa je dan danes s tvojo samokontrolo ;)

ok - saj sem napisal, da je bilo to le enkrat v življenju & tip je res žrl živce 3 mesece skupaj, predno mi je počil film.. in nisem imel možnosti umika (ignorance)

prepričan sem, da bi marsikomu od vas tudi...

sicer pa bi bilo zanimivo slišati kako ste drugi preživeli tako vrsto samospoznanja

ko se v človeku zbudi :devil:

Popravljeno September 11, 2003. Popravil 1

[marem]

da ti kar direkt povem, tako obnašanje bi pri meni trajalo približno 10 min preden bi mi počil film, samo nevem če premorem toliko samokontrole, ker ko pri meni poči--POČI!

PS žal je tako

Popravljeno September 11, 2003. Popravil marem

[Guest 1]

PS žal je tako

no in kako potem ti ocenjuješ svojo samokontrolo?

[marem]

no in kako potem ti ocenjuješ svojo samokontrolo?

...kot slabo......

[motofrik]

Broj jedan je dal krasno idejo. Dajmo tudi drugim povedat, kakšne prigode smo imeli med služenjem vojske.

Mi (Mostar,1985), recimo smo imeli enega vojaka, ki je vsako priložnost izkoristil, da te je prijel za roko, nogo... Enega večera je vrgel oko name, pa me začel otipavati.. Šala sem, tja, ko pa je začel za zadek prijemat, pa ni bilo več heca. Ne vem kako in kaj, v glavnem nenadoma sem bil na njem z nožem od pribora. Potem pa vezalke dol, pa v pritvor za dva dni. Če tako gledam, sem imel takrat še srečo- čez kak teden je enemu Albančku med skupnim tuširanjem padlo milo na tla... Še zdaj v mislih slišim tisti krik, ko mu ga je zakelal od zadaj. No, peljali so oba- onega v pritvor, drugega v stacionar,- nobenega pa nismo več videli.

[FlamE#7]

prov napiču ga je? :eek:

[moto rider]

1) Mi smo imeli pa v Raški enega Šiptarja, ki si je na čelo (in to zelo grdo) vtetoviral;

"ŽIVEO DRUG TITO"

2) Muhamed (moj dober frend) je bil na straži.

Na daljnovodu je sedel golob. On pa puško ven in POK!

Dve žici daljnovoda sta padli na tla... Golob je zbežal.

Bilo bi še nekak v redu, če nebi imel do odsluženja roka, le še nekaj dni... :o :slap: :slap: :slap:

Zgodbe pa še ni konec;

Z voli je prišla tetke iz vasi, pa se ji zdelo čudno, zakaj se nekaj tako iskri in je šla pogledat...

Vola z vozom in železnimi kolesi sta zbezljala, njo pa je treščilo po tleh.

Konec je bil vseeno kar nekako dober (kar pa ne velja tudi za Muhameda).

Naslednjič pa še kakšna oslarija... :hmm: :hmm: :?

[Black Knight]

1.SV Vrhnika 11. generacija, častni ešalon SV

Jaz sem na levi strani zastave.

BTW škornje pa imamo umazane, ker je celo desno krilo korakalo čez peskovnik :blush:

2.taborjenje

3.Prekomanda- Vipava...pašniki na Čavnu...

Aktivirali smo šolsko mino :) ...

Prigod je pa bilo ful in jih še objavim.

Popravljeno Oktober 10, 2006. Popravil Black Knight

[Broj Jedan]

Ys pa prosim moderatorij, da združi to tematiko s tisto staro:

"pacifist v vojski" ali nekaj podobnega (nick: 1),

ker se mi ne da še enkrat tipkati vsega .. bilo je pa zabavno.

A bo šlo?

:)

[D.J.]

pa s tole tudi lahko :)

http://www.motosvet.com/tabla/index.php?sh...3&hl=vojska

[Pravokotar]

Ys pa prosim moderatorij, da združi to tematiko s tisto staro:

"pacifist v vojski" ali nekaj podobnega (nick: 1),

ker se mi ne da še enkrat tipkati vsega .. bilo je pa zabavno.

A bo šlo?

:)

In če slučajno ne bi šlo, bi lahko združili tole tematiko s tisto ne tako staro:

"pacifist na motomarsu" ali nekaj podobnega (nick sem pa pozabil)

čeprav ni bilo posebno zabavno.

:)

[motofrik]

Rekrutiran kot artilerijec. Po dveh mesecih obuke v Čapljino za šoferja. S FAP-om 2026 smo vlačili težko artilerijo. Takrat se je pa začel pravi life. Popoldan ko ni bilo kontrole, smo se s tovornjaki preganjali po poligonu... Ne vem kaj mi je bilo, da sem šel v tisto blatno luknjo,- v glacnem zaglibil sem totalno. Avto v dreku do mašine. Ni pomagala blokada diferencijala, niti pogon na vseh šest koles. Šele ob pomoči vitla sem se izvlekel ven. Mater, kako sem pral avto, da stari zjutraj ni opazil. Na to, da bi popisovali kilometre, pa se takrat še niso spomnili... :OK:

[Broj Jedan]

Hvala moderatoriju - pa le ne bo treba vsega še enkrat tipkat

:OK:

upam, da bo kdo imew živce čitat tele zgode in nezgode ..

:D

[motofrik]

Bo treba enkrat vse te strani prebrati...

Še ena s straže:- na stražarskem mestu pod kasarno pri Neretvi je bilo polno olagumijev po tleh na zunanji strani... No, zvečer sem videl zakaj,- tam so mestne radodajke imele delovni prostor. A je treba dodati, da je zaradi porniča v živo bilo na notranji strani vse spolzko... He-he, enkrat sem predhodnega stražarja zalotil.. Pa se ni pustil motiti, dokler ni končal...

[Broj Jedan]

Nasproti

naše kasarne je bil park.

V parku hiška.

V hiški pa ciganska familija.

V familiji pa 16letna cigančica.

Kadarkoli

je le malo posijalo sonce, je punca zlezla na okensko polico in se pretegovala kot mlada mucka, kazala svoje čare ter dražila vojsko, ki se je vsa slinasta prerivala na oknih kasarne, ji mahala pošiljala poljubčke, vzdihovala in sploh grozno trpela.

V

naši desetini, kjer je bil izobrazbeni nivo zelo visok in nas večina ni sodelovala v tem cirkusu, saj smo v večini imeli doma že familije in otroke, se je po nesreči znašel nek 18letni Bosanček, katerega smo imeli nekako za otroka desetine in mu nismo kaj dosti zamerili, če ga je sral.

Spal

je poleg nekega Črnogorca velikega 2m in močnega kot bik.

No

in prvič je bil v nevarnosti, da pade skozi okno iz drugega nadstropja, ko smo za kosilo imeli pasulj. In se deset minut po tem ko so ugasnili luči zasliši Črnogorca:

"Desetare ovaj Bosanac pored mene prdi!"

in Brrrrmbummmm

dobi odgovor od Bosančka v obliki prdeža še predno se je desetar oglasil.

"Aj prestanite, pičkavammaterna .. " reče desetar.

Bosanec pa spet prdne kot trije konji v zboru.

"Desetare, izbaci odmah tog Bosanca - nek spava u hodniku! Ili ču ga ja izbaciti kroz prozor!"

reče Črnogorec.

Bosanec spet prdne - vendar ne tako močno - po moje ni msilil več čisto resno ali pa mu je zmanjkovalo "sape".

Desetar se je pa tudi zajebaval in nesrečnik zine:

"Pa baci ga, ako več moraš!"

Črnogorec v tistem trenutku pozabi, da je len, skoči iz postelje, zagrabi bosanca, ga potegne h oknu .. dretje:

"Upoooomoooč - ubit če me !"

Panika, nekdo prižge luč, Črnogorec odpre okno, in držeč Bosanca z eno roko (!!) skozi okno, da je dobesedno bingljal v njegovi roki reče:

"Desetare, da pustim il da ne pustim?!"

Desetar, čisto paf: " Ma NEEEE !!! Koji ti je đavo pizdatimaterna!"

Črnogorec kot lutko, potegne Bosanca nazaj v sobo in ga odvrže na psoteljo,

"Ok, desetare - komanda je komanda - samo sam pitao, da ti kasnije ne bi bilo žao!"

Eno

uro, smo potrebovali, da smo se umirili in zaspali - Bosanc pa ni več prdel - spljoh.

Ampak,

to še ni konec zgodbe.

Tipu je bil sojen padec skozi okno iz drugega nadstropja med služenjem JNA.

Kmalu

- kak teden po tem, se je tista ciganciča iz začetka zgodbe spet pretegovala na osončeni okenski polici, Bosanček pa je kikirakal in ji mahal, pošiljal poljubčke in sploh zganjal velik cirkus na svoji okenski polici.

In ..

.. v nekem trenutku mu je zdrsnilo, da je padel v park.

Verjetno

jo je odnesel le z zlomljeno nogo samo zato, ker je padel na glavo.

Kako je pa s temi padci pri Bosancih pa že dolgo vemo.

Kenede?

[avro]

če bi vsi vse prigode opisal v Yugo armiji, bi pa kr napolnili tole rubriko. Tud jaz sem jih imel polno. Leta gospodovega 1987.... Benkovac..... najebal kot ..... ne vem kdo. Nas je neki "mlađi vodnik" teral kot vrag... ob treh ponoč nosli jogije ven oz. tiste tri smrdljive kocke , ki naj bi bili jogiji. Pa če nismo bili dosti hitri, smo ob štirih ponovili vajo. Lahko si samo mislite, da njegovi žlahti takrat ni mannkalo spolnih uslug.

Potem prekomanda..... tri dni Beograd, potem pa v Smederevo. (to relacijo sem prepotoval na starem kamijonu na kasonu, so me lep čas vse kosti bolele)

V smedereu užival..... kaj je vojaška disciplina še zdaj ne vedo. Zato je bilo pa več pizd...ij!

Januarja 1988 Niš-en mesec- kurs za vodiča službenih psov. (kerovođa) Od takrat se mi zdi, da kdor malo bolj glasno govori, že mislim da laja. Spali v sobah kot sardine..... voda samo hladna.... oficirji zateženi kot sam vrag.... cuckov pa okol 600-700. Pa vsako noč so lajali... menda vsi... sej ne vem. Vsak dan smo tekli z njimi po cca 8 ur. Kondicije sem takrat nabil, da bi pretekel od Vardarja pa do Triglava. (samo za informacijo... tukaj sem prvič izvedel, da se Slovenija misli odcepit. Takoj je bil izredni sestanek). Pri tej šoli je veljalo pravilo, da psa nisi smel "malo bolj globo pobožati". Za vsako takšno božanje 2 dni pritvora. Matr... eni bi še danes bili zaprti.

Ko sem se pa vrnil v Smederevo...poln znanja o vojaški dresuri "službenih pasa" sem šel teč z psom, ki je bil takrat v tej kasarni. Piz..a mu ma...a, v eno stran je še tekel, nazaj sm ga pa malo nesel malo vlekel.....

Verjetno se zato reče da ima nekdo kondicije kot pes. Sam ta moj pes je je pa imel kondicije kot Črnogorc.

Če je mogoče kdo služil v teh kasarnah takrat kot jaz, naj se mi javi. Mogoče smo bili pa soborci.

[motofrik]

Je bilo pozno jeseni. V Mostarju se pa tako ve, da nonstop piha,- mrzlo ko prasica. Smo že nosili težke mantle- šinjele. Pa je bil na straži en srbijanček za katerega se je vedelo da ga durh zebe. Pride kapetan v obilazak- on pa v sami jakni brez šinjela... Pa ga povpraša ''Kako vojniče, nije ladno?'' On pa da sploh ne. Pa je bilo kapetanu malo sumljivo, pa pogleda naokoli kaj se tako kadi iz stražarske kučice.. Si je tip notri zakuril, ko pa je videl, da pride kontrola, pa ogenj pokril s plaščem..

Je bil ta tip tudi pravi zaspane. So ga enkrat določili za nočno stražo,- je rekel da ne bo stražil. ''Boš!'' Pa je rekel ''Ja sam lukav'' Pa je bil res- je šel spat v drugo posteljo, pa ga ponoči dežurni našel. Oni siromak pa je moral duplo stražo imet.

[snoopy]

A to je zaključena tema al kaj?A sam tok vs je slo v vojsko? :hmm:

[motofrik]

Nas je bilo kar nekaj,... Mostar1985, dva meseca pešbataljon, potem pa 260 konjev pod ritjo :OK: Avto enota.

Prigod za poln koš. So enega zastavnika kao za šalo klicali kapetan. Pol sem pa izvedel, da pred časom je res bil kapetan. V prostem času se je v kafani nekaj sfajtal s sopivci, so ga nalomili. On pa ne bodi len, domov,- pa v uniformo, v kasarno po svojo četo... So menda nahoblali vse kar je bilo v kafani. Pa so ga degradirali v zastavnika. .)

[motofrik]

Ali pa enkrat na orožnih vajah, smo imeli bojevo gađanje( artilerija 130mm). Računači so malo sfalili koordinate, ni namerimo.. komanda: platun pali! Kompletna baterija( šest topov) je ''malo'' sfalila tarčo. Smo pa zadeli eno zapuščeno selo... Slunj 1987

[avro]

ha ha selo je bilo zapuščeno zato, ker so ga zapustil ko ste začel nažigat po njih..... :lol1: