Brain trust

[Pravokotar]

Sure thing, Sym.

LP, PEPE

[Leon]

Za svojo notranjo potešitev preklicujem (sebe ne smeš prevarati- pravijo ) opredelitev »..Pepe in SmyRu govorita zelo zelo podobne stvari, vendar Pepe veliko bolj splošno iz temeljev SmyRu pa se proti temeljem približuje...«. (SmyRu => SymRu: oprosti). Pravilno se glasi: »Pepe, SymRu in drugi ste posredovali svoje opise dela ene in edine resnice. Zorni koti se malo razlikujejo, vendar je to koristno za boljšo predstavo«. Odnosov z žensko sicer nisem neposredno mislil, vendar bi ob tako splošno zastavljenem problemu tudi lahko.

Zaključujem, da je odgovor na zastavljeno vprašanje in morebitna ostala vprašanja res tisti, ki ima več argumentov ZA, sicer imam opravka s povečanjem notranjega nemira, ki mi jemlje dodatno energijo. Problem je, da se s časom pojavljajo novi argumenti, ki lahko vplivajo na odločitev. Problematični so tisti, za katere si ne morem lagati, da so ZA. In, če se nabere preveč notranjega nemira, moram težiti k spremembi odločitve, sicer se bom soočil s posledicami. Zaradi povečeve notranjega nemira, si pa jaz osebno ne upam stati za svojo odločitvijo, če ji moji argumenti niso več v prid (za razliko od SymRu-a).

Glede formalne izobrazbe. Smatram jo kot ponujeno priložnost, da ti pokažejo kako iskati pot do cilja (če je kvalitetna), oz. cilj (če je bolj slaba). Brez nje lahko dosežeš isto kasneje ali prej.

Ste klasa, fantje. Ni kaj. Problem ste zdrobili v prah. Nima pogojev, da se razvije v travmo. Kaj, če bi še enega iz tistega istega dogodka, ki se rad ponavlja v vsakodnevnem življenju:

Ali se lahko bojim, da bom zavržen, ko bom posredoval neko svoje znanje?

Moje mišljenje:

Zagotovo je to odvisno od človeka kateremu znanje posredujem.

Če je to znanje »tipa cilj«, potem je oseba pridobila kratkoročno korist. Verjetnost, da bom zavržen obstaja. Če je znanje »tipa kako iskati cilj«, potem je ista oseba pridobila dolgoročno korist. Verjetnost, da bom zavržen je gotovo večja. V vsakem primeru sem pridobil informacijo o osebi. Vprašanje je, kakšne so posledice zame. Če znam sam pridobivati novo, ni krize. Če pa ne znam in sem posredoval svojega aduta, potem je pa kriza .

Lp Leon

[Gregs]

Leon, vsako razmisljanje tukaj vodi samo v interes, ne pa zavracanje. Vsi radi beremo kaj zanimivega, ki nam da za misliti.

Ker tole drzi: povprecen clovek uporablja 2-3% svojih mozganov, malo bolj napredni, recimo evolucijsko na visji stopnji, uporabljaj(m)o 10%, torej nam ostane do vsega izkoristka mozganov se celih 90%. To pa moramo zapolniti z razmisljanjem... In to tukaj pocnemo...

----------------------------------

Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi.

[Leon]

In še učimo se povrhu. Super.

Lp Leon

[Wobewt]

Ja, dobri ste, ni kej.... Bom še kej zvedu o svojih dilemah, pa še istocasno dobil odgovore....plast za plastjo ste lušcili, secirali...Conclusion? Ucimo se še naprej, do dokoncnega odgovora ne bomo prišli nikoli...

[Leon]

Če je znanje s katerim razpolagaš enako ploščini kroga, potem je število vprašanj, ki se ti jih ob tem zastavlja, enako obsegu istega kroga.

Lp Leon

[Wobewt]

No, evo....Definicija akademska! A to so vas ucil na elektro, he-he... Kaj pa zice?????

Pozdrav restavratorski od mene

[Leon]

Jaka the pozitivac.

Jaka je bil res človek, ki si ga z veseljem sovražil.

Vedno je bil dobre volje in vedno je povedal kaj pozitivnega. Ko ga je kdo vprašal, kako mu gre, je odgovoril: »Če bi mi šlo bolje bi bil dvojčka!«

Bil je naravni motivator. Če je imel kakšen uslužbenec slab dan, mu je vedno pokazal, kako naj gleda situacijo v pozitivni luči. Vedno me je zanimalo, kako mu to uspe, zato sem šel nekega dne k njemu in ga vprašal: »Ne razumem. Ne moreš biti vedno pozitiven. Kako ti to uspe?«

Jaka mi je odgovoril: »Vsako jutro, ko se zbudim, si rečem, Jaka, imaš dve možnosti. Lahko si slabe ali dobre volje. Vedno izberem, da sem raje dobre volje. Vsakič, ko se mi zgodi kaj slabega, lahko izbiram, ali bom žrtev, ali se nekaj naučim iz tega. Izberem, da se raje kaj naučim. Vsakič, ko se mi kdo pritoži, imam možnost sprejeti njegovo pritožbo, ali pa izluščim pozitivno stran življenja. Izberem pozitivno stran življenja.«

»Ja, ja, ampak ni tako preprosto.« sem se pritožil.

»Seveda je.« je rekel Jaka. "Vse v življenju so odločitve. Ko odmisliš vso navlako je vsaka situacija odločitev. Sam se odločiš, kako se boš odzval na okolico. Sam se odločiš, kako bodo ljudje vplivali na tvoje razpoloženje. Sam se odločiš, ali boš slabe ali dobre volje. In konec koncev se sam odločiš, kako boš čivel svoje čivljenje.«

Veliko sem razmišljal o njegovih besedah. Kmalu sem zapustil podjetje in začel na svoje. Izgubila sva stike, a vsakič, ko sem se odločil, namesto da bi samo sprejel, sem se spomnil nanj.

Več let zatem sem slišal za Jakovo nesrečo. Padel je 20m globoko s komunikacijskega stolpa. Po 18-urni operaciji in tednih intenzivne nege je Jaka zapustil bolnišnico s kovinskimi vsadki v hrbtenici. Pol leta kasneje sva se srečala. Ko sem ga vprašal kako je, je odvrnil : »Če bi mi šlo bolje bi bil dvojčka! Bi rad videl moj brazgotine?«.

Ni mi bilo do pogleda na brazgotine, zato sem ga vprašal, na kaj je mislil med padanjem.

»Najprej sem pomislil na svojo še nerojeno hčerko. Ko pa sem ležal na tleh, sem se spomnil, da imam dve močnosti. Lahko izberem smrt, lahko pa življenje. Izbral sem življenje.«

»Se nisi bal? Ali si izgubil zavest?« sem ga vprašal.

Jaka je nadaljeval: » … reševalci so bili super. Ponavljali so mi, da bo vse v redu in naj nič ne skrbim. Toda, ko so me peljali na urgenco sem videl izraze na obrazih doktorjev in sester in sem se res ustrašil. V njihovih očeh sem bil že mrtev. Vedel sem, da moram nekaj ukreniti.«

»Kaj si naredil?« sem ga vprašal.

Velika debela sestra mi je kričala vprašanja. Vprašala me je, če sem na kaj alergičen. »Ja« sem odgovoril. Zdravniki in sestre so prenehali z delom in čakali na moj odgovor. Zajel sem zrak in zakričal »Na gravitacijo!«. Ko se je smeh polegel, sem jim dejal »Odločil sem se živeti. Operirajte me kot živega, ne kot mrtvega!«

Jaka je preživel zaradi spretnosti njegovih zdravnikov, pa tudi zaradi svojega izjemnega odnosa. Takrat sem spoznal, da se moram vsak dan odločiti in živeti polno življenje.

Dobil od sorodne duše iz omrežja. Avtorja ne poznam. Je pa na Motosvetu kar nekaj Jakatov. Slava jim.

Lp Leon

[Chebi]

To mi deli! Tole pa cloveka takoj v dobro volo sprav.

Še tole navintlamo, mal popokamo pa gremo...

[Gregs]

Si mislil mene, Leon?!

----------------------------------

Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi.

[Pravokotar]

quote:

Si mislil mene, Leon?!

Bi sploh lahko mislil koga drugega, Prijatelj Gregs

PEPE

Za svež dah in bleščeče bel nasmeh - WC NET, belilni gel.

[Gregs]

quote:

Bi sploh lahko mislil koga drugega, Prijatelj Gregs

Ekhmmm... kaj pa vem.... kot je Leon rekel: jih je se precej takih Motosvetovcev...

----------------------------------

Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi.

[Leon]

Oba prepoznana in drugi. Več kot vas je lepši in varnejši je svet v katerem živimo. Drug drugemu smo Jakati in to je tisti desert (kvaliteta) v vsakodnevnem življenju.

Moje mišlenje.

Jaka ima um urejen, stvari so mu jasne. Zna razmišljati vedno iz temelja (prafaktorja). S tem se izogne morebitnim nejasnostim (nedojemljivim dogodkom), ki bi mu jemale energijo in zahtevale, da se mu pozornot vedno vrača k njim. Njegov um je čist in deluje z min energije (visok izkoristek). Zato je sposoben s povprečno vloženo energijo dosegati nadpovprečno koncentracijo in rezultate (kot nekakšna velika procesorska moč). Vsi Jakati niso že takšni rojeni. Človek lahko postane Jaka, ko se mu nekaj zgodi oz. se z njim nekaj dogaja, kar ga vedno znova vrača v nejasnost, ki jo ne dojema in mu ne da miru. Kot je Gregs rekel, ga sili, da uporablja več kot tistih nekaj procentov uma, ki zadostuje za vsakodnevno življenje. Obstaja pa za Jako velika nevarnost, če svojega uma (proc. moči) ne more nahraniti, ker se je ta že tako razvil oz. je razvil metode reševanja problemov, da se mu dozdeva, da ne najde zase več dovolj zapletenega problema. Kot vemo, nas je večina srečnih le, če za nekaj živimo. Za cilj, za pot do cilja. In če se ti zdi, da svojega smisla več ne najdeš, potem je težko. Ampak zanimivo je, da je najglobji in edini cilj, ki ga ne boš nikoli dosegel iskati v naravi. Tako dobro je razvita, da se nam zdi skoraj enostavna in vendar, ko jo preučujemo, ne vemo odgovorov na vsa vprašanja in jih tudi nikoli ne bomo, ker smo mi delček nje. Izhaja iz globjega temelja kot mi. Iz tega razloga se sam ne čutim ogroženega zaradi klonov super ljudi, ker jih bo ustvaril človek, oz. računalnik, ker obema niso znani vsi odgovori.

Lp Leon

[Gregs]

Leon, pa to si takooooo lepooooo povedal... Ej, greva na sok, ko se srecava... castim... samo spomni me....

Clovek res stalno isce cilje, da jih izpolni in takoj, ko izpolni enega, ze gre na drugega. Evolucija... in isce vedno tezje cilje, ker ve, da je v njih razvoj...

Eh, ko dosezem se zadnji, resnicno zakoreninjeni cilj, potem postanem Jaka, ki ga je tezko nahraniti....

----------------------------------

Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi.

[Leon]

Učenec hodi z učiteljem po suhi strugi

in vpraša: »Od kod tako lepi kamni?«

- »Voda jih je prinesla.«

- »In kje je sedaj voda?«

- »Odšla je po nove«, vrne učitelj.

mojim učiteljem:

ki so to bili,

in tudi onim,

ki so mi bili – čeravno nehote.

Je zapisal Anton R. Singoj v knjigi ELMG polje, FE, Lj. '96.

Lp Leon

[Gregs]

quote:

.....ki so mi bili – čeravno nehote....

Ali bolje receno: namesto nehote NEVEDE.....

----------------------------------

Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi.

[Leon]

Včeraj, kot že večkrat doslej, sem imel priliko prisostvovati mlademu paru. Oba prijetnega izgleda. Po karakterju je bil on preprost, zadržan, nezahteven. Izžareval je prikrito željo po zabavi, po popestritvi dolgočasnega življenja z njo. Čutilo se je, da ga premočno omejuje in vendar je zanj vredna žrtvovanja. Je navajalo na tisti ženski mejni pogoj: »Ali samo jaz ali adio«. V njeni družbi je del njega enostavno klical ostale prisotne naj mu pomagajo, ker zaradi nje ne more združevati zabave, ki si je želi in njenih »blodenj« o njeneni nadvladi njegovega uma. Del njega je umiral pod taktirko njenih sprememb. Zadala si je cilj in dosegla ga bo bez ozira na žrtve. Malo »quality time« zabave, nekaj uric, kaj je to v primerjavi z večnostjo, ki jo preživlja z njo. Vendar ona je bila odločna: »Ne, jaz sem tvoja zabava, kar je zame zabava mora biti tudi zate.«. Globoko ranjen, brez iskric v očeh, je stopil za njo, ko je zapustila družbo. Čutila je zmago. Vendar to je bila zmaga njenega ega. To ni bila zmaga razuma v smislu čim boljše zadovoljitve teženj ostalih prisotnih, ki dolgoročno nudi veliko več. Ne, to je bila le ena od kratkoročnih zmag, ki jo je sama že v naslednji uri pozabila in je zopet iskala zaplet, da se zopet izvleče kot zmagovalec. Pri tem je orodje za doseganje zmag njen fant. On umira, ona cveti. In vendar se ji ob njenem nenasitnem egu zdi, da to orodje ne bo zadostvovalo za njene apetite. Zdi se, da ona čuti, da je nekje tam zunaj energija, ki bi ji nudila trajno zadovoljstvo in notranji mir, vendar je ne ve kje iskati. Če ne bi bil njen karakter tako zadrt, bi to energijo že našla, ker ji je dejansko fizično zelo blizu. To je njen fant in pot do njega je njeno razumevanje in sprejemanje drugačnega, strpnost, dajanje in sprejemanje, zaupanje,...

Zakaj imajo moški raje preproste ženske ali zelo življensko pametne ženske, kot vedno večjo množico tistih, ki iz prvih prehajajo v drugo, vendar tja ponavadi ne dospejo?

Lp Leon

[RAN]

Leon dobro si to opazoval, skoraj kot da bi od znotraj gledal.

Sam ne vem kateri bog frajerja na frčafelo drži. Ali je v njeni ponudbi kaj takega, da se to izplača ?

Obstajajo seveda tudi masohisti.

lp RAN

[Leon]

Lp Ran. Dobro se sprašuješ in namiguješ. Oba poznava odgovor. Tudi ženske ga poznajo. V tem odgovoru tiči tudi tisto, ko moški ne morejo razumeti zakaj ženske kar naprej nekaj testirajo in od njih nekaj hočejo, si jih želijo podrediti. Zakaj takšna naglica? Zakaj niso bolj ? Čas jim zmanjšuje vrednost njihovega aduta in zato poskušajo za njega iztržiti čimveč, ko ima še vrednost. Seveda le tiste, ki se ga zavedajo. Zanimivo, da je normalnim ženskam srednjih let takšen pristop ponavadi oddaljen in se ga tudi ne poslužujejo, ker jih je življenje že izučilo, da sklepi, ki iz njega izhajajo, nimajo posebne teže, ker se človek z leti spreminja. Res, da nekatere srednjih let ta adut zamenjajo z drugimi (dober stan, položaj v družbi,...). Bližji je mlajšim nadobudnicam, ki so prepričane, da se svet vrti okoli in zaradi njih, pri tem pa pozabljajo, da so stvari minljive. Torej namesto, da bi gradile na zdravih temeljih, gradijo na trhlih in zgradba je s časom v veliki nevarnosti, da se zruši. Zdravi temelji gotovo niso to, da ona preizkuša kje je tipova meja, kaj vse bo zanjo toleriral. Iluzorno je na podlagi tega sklepati, da je bo meja tam tudi ostala. Tip bo, ko bo test mimo in, ko bo stvar malo prespal, večinoma ugotovil, da je bil prizadet, izrabljen. Mejo bo gotovo znižal.

Nekateri res ne morejo dojeti: »Ne počni drugim stvari, za katere ne želiš, da bi jih drugi tebi.«

Oba moja posta nista mišljena splošno. Sta specifika nekih karakterjev, ki so med nami. Na vsakem, ki da nekaj nase pa je, da se vpraša ali mu je kaj od opisanega lastno.

Lp Leon

Popravil/a - leon dne 03/06/2002 ob 21:49:23

[Gregs]

Koncno, koncno, koncno.... sem prisel spet med zive in berem forum...

Na sreco se je Leon v tem casu zbudil, da lahko spet dobim nekaj prepotrebne hrane za svoje mozganske celice. Logicne uganke so premalo.... potrebno je psiholosko razmisljanje...

Leon, to, kar si napisal, je vsakega izmed nas vsaj na hitro zbodlo... ce drugega ne, ko smo se spomnili, kako smo nasedali takim igricam. Ja, sedaj pa, v bolj "zrelih" letih ali pa niti ne zrelih, temvec takrat, ko doloceno pot prehodis, vidis, da sprejemati tako igrico preprosto pomeni sibak karakter.... torej je edina pot zapustiti tak nacin delovanja, zapustiti dekle, pa oditi dalje.... ker ce tega ne naredis, podlezes... in trpis... precej bolj, kot pa, da presekas z obstojeco zvezo...

Se mi zdi, da bi tule lahko se kaj dodal, ampak nekako mi trenutno ne gre najbolje... se sele privajam na forum... po tako dolgi abstinencni krizi...

Pridem se kaj nazaj...

----------------------------------

Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi.

[Leon]

Pravijo, da je posameznikovo vedenje mogoče razdeliti na štiri enake dele.

1. kar posameznik ve o sebi in kar okolica ve o njemu.

2. kar posameznik ve o sebi in kar okolica NE ve o njemu.

3. kar posameznik NE ve o sebi in kar okolica ve o njemu.

4. kar posameznik NE ve o sebi in kar okolica NE ve o njemu.

V Psihološki čistilnici II smo govorili o deskah. Sam sem si te deske predstavljal takole. Če so vse lepo zložene, imaš odgovore na vsa pomembnejša vprašanja, ki se ti zastavljajo. Tu je sedaj dilema, ki se nanaša na tisti krog, ki sem ga opisal na drugi ali tretji strani tega topica. Namreč ali tako malo vem, da mi je za moj način življenja vse jasno in to posplošujem na druge ali nasprotno, ker me življenje vedno znova preseneča z novimi stvarmi, ker pač vedno vrtam naprej. Poleg tega je tu še dejstvo zgoraj opisanega vedenja, ki namiguje, da ves »plot« ni viden. Na plot (deske) bi bilo mogoče gledati tudi z očmi okolice (kolikor ji je vidno). Vrednost in teža njene ocene je odvisna od njene samokritičnoti, mentalnega nivoja, ki ga dosega in ne kritičnosti do ocenjevane drugačnosti.

Zato. Ali si res želim čisto vse pospravljeno? Na smrtni postelji, ko čakaš na belo svetlobo na koncu tunela, da, ker se ji tako mirno predaš, ker se ti zdi, da si uspešno zaključil svoje poslanstvo. Sicer pa ne. Žalostno pa je, da ne vem, kdaj se bom na posteljo ulegel.

[aja]

quote:

Ali si res želim čisto vse pospravljeno? Na smrtni postelji, ko čakaš na belo svetlobo na koncu tunela, da, ker se ji tako mirno predaš, ker se ti zdi, da si uspešno zaključil svoje poslanstvo. Sicer pa ne. Žalostno pa je, da ne vem, kdaj se bom na posteljo ulegel.

Vse pospravljeno...? Odvisno, kaj tebi pomeni ta beseda... ko si zvizualiziram 'pospravljeno', vidim svojo sobo, v kateri se po eni uri čiščenja počutim kar malo odveč in izgubljeno - vse je na svojem mestu, vse je tako mrtvo, togo in popredalčkano (potem dobim občutek, da se moram še jaz pospravit, dat v predal). Raje imam nered, v katerem lažje najdem tisto, kar iščem. Kreativni nered, ki me vzpodbuja k aktivnosti.

Iz istih razlogov si ne bi želela imeti 'pospravljeno' še kje drugje. Dovolj mi je, da vsake toliko pobrišem prah, posesam in na vsake par mesecev napolnim tri vreče navlake za v smeti. Počistim umazanijo in odstranim fizične spomine na stvari, ki me spreveč vežejo na preteklost in s tem omejujejo.

Namesto, da bi se trudila imeti vsak trenutek pospravljeno, ker nikoli ne veš, kdaj se boš podal na popotovanje skozi tunel, proti svetlobi....se raje potrudim, da vsak trenutek, ki ga doživim z meni dragimi in pomembnimi osebami, preživim na takšen način, kot da bi vedela, da je to naše zadnje srečanje. Torej iskreno, brez pretvarjanja, s srcem....

Poznala sem osebo s katero sem imela mogoče prvič v življenju takšen res pristen odnos in s katero sva skupaj začela razmišljati na takšen način. In ne samo razmišljati, tudi živeti. Vsak trenutek sva si povedala in pokazala vse, kar nama je ležalo na duši. In ko je odšel, mi je bilo vse jasno. Nič ni ostalo neizpovedanega. In sem se nasmejala, ker sem vedela, da bo vedno z mano.

LP Aja

[pupa]

quote:

Poznala sem osebo s katero sem imela mogoče prvič v življenju takšen res pristen odnos in s katero sva skupaj začela razmišljati na takšen način. In ne samo razmišljati, tudi živeti. Vsak trenutek sva si povedala in pokazala vse, kar nama je ležalo na duši. In ko je odšel, mi je bilo vse jasno. Nič ni ostalo neizpovedanega. In sem se nasmejala, ker sem vedela, da bo vedno z mano.

Jooojjj.... kako mi je to znano. Ravno to se mi je sedaj zgodilo. Spoznala sem osebo, ki mi je zmešala svet. Bil je en prav tak pristen odnos, ki se je žal (ali pa tudi ne) hitro končal. Ampak ko sva odšla en od drugega mi prvič v življenju ni hudo. Ne vem, kdaj bom naslednjič do nekoga toliko čutila kot sem do njega... ampak, bilo je vse povedano in vse slišeno... mogoče zaradi tega je bilo lažje.... mogoče bom zaradi tega boljš spala....BILO MI JE LEPO.

I want some more!!!!

[Lena]

No na zadnja dva posta bom dogovorila tako: sveža zaljubljenost nas zaslepi in takrat vidimo partnerja vedno v najboljšu luči, se najbolj ujemamo prav z njim (njo) in nikomer drugim, je on-a najbolj razumevajoč-a, nam samo on-a bere misli in še bi lahko naštevala...ampak to se PONAVADI, ne pa vedno, spremeni, kajti čas nam odpre oči...šele takrat pa resničlno ugotovimo ali imamo pravega partnerja...

Boljše LENA kot nobena

Popravil/a - lena dne 05/06/2002 ob 16:09:22

[Chebi]

quote:takrat vidimo partnerja vedno v najboljšu luči

Če je tko, pol že ni uredu - "zaljubljenost ni to, da si dva zreta iz oči v oči - to je slepa zaljubljenost; zaljubljenost je to, da dva gledata v isto smer"

God bless the losers, for they determine the winners!