Skoči na vsebino

Brain trust


Leon

Priporočene objave

Menim, da če posameznik ne zna biti zadovoljen, potem začne iskati razne izgovore, ki naj bi bili krivi za njegovo nezadovoljstvo. Sam sebi laže, ker se mu je lažje pehati za nečem, kot se poglobiti vase in poiskati pravi vzrok za svoje nezadovoljstvo. Verjetno se boji samega sebe. Kot, da se boji odkriti in odpraviti pravi vzrok. Okolica omenjenega posameznika gotovo trpi, ker svoje nezadovoljstvo prenaša na druge in ker je na slepi poti, gre vse le še na slabše. Vsekakor pehanje nudi kratkotrajno, plitvo zadovoljstvo in zadovoljstvo s tem kar imaš dolgotrajno, globje.

To pa je tako, kot da bi mene opisal

Potem si ze zacela hoditi po najbolj negotovi poti.... poti svoje lastne evolucije. Macica, prvo, kar moras narediti, je, da nehas bezati sama pred seboj. Ustavi se, da te strah butne, potem pa ga zacnes pocasi odpravljati... Kako pa?! Najprej s tem, da sprejmes resnico, pa kakrsnakoli je ze. Ma, saj se kaj vidimo.... :wink:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

PREPOZNO JE

ČE BI BIL GALJOT

MI SLUŽBE NE BI BILO TREBA ISKAT

PA NA MORJU BI BIL

PA VESLAM TUDI RAD

PA RIBE BI JEDEL

PA BIČALI BI ME

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ujlala, tukaj pa kar poka od nečesa! Pa mi ni jasno, ali od samonezadovoljstva, želja po nečem drugačnem, boljšem, ali se pa samo nekaj kuha?? Čutiti pa je neko silno vretje!!

Sigurno, da tako tuhtanje je kreativno, samo zdi se mi pa malo preveč napeto, mogoče celo nevarno, da se sprevrže v nekaj negativnega. Kot tista slaba energija, o kateri smo pred časom razpredali.

Nekako se mi zdi, da kar preveč energije posvečamo temu, da bi bili zadovoljni, srečni, izpolnjeni, nekateri pa še, da bi jih okolica sprejemala z zadovoljstvom, veseljem.....

Kaj vem, ampak vedno pri takih mislih se spomnim na kakšno pleme v osrčju Amazonije (jasno da pred "civilizacijo"). Zdi se mi, da so živeli enostavno, niso se obremenjevali, sami sebe so jemali take kot so bili. Občutek imam, da so živeli s srcem, manj pa z razumom. Mi pa sedaj vpregamo razum na polne obrate, da bi dosegli srce???!!

Ma šment, mogoče pa samo jaz zdaj prisegam na čustva in srce (kaj ni to isto'), ko nekaj stvari ne morem rešiti z razumom??? OK, poskušam te moje težave in strahove sprejeti brez pretiranega razmišljanja o njih...

Tudi sprejemanje strahu, kot praviš Gregs, zahteva manj energije, manj truda, predvsem pa neprimerno manj izgorevanja, kot to zahteva, če imaš strah za večno nepremagljivo prepreko.

Potem pa še neko pehanje za nečim, kar naj bi dosegli, neko stanje, da bomo sebi in drugim ah in oh?! Življenje samo nam nudi toliko, da nikoli ne bomo vsega okusili, čutili ali videli. Treba je samo pustiti življenju, da pride do nas, se mu odpreti, ga spustiti vase! Dokaj pasivna stvar, se mi zdi. Pa smo spet pri prej omenjenih preprekah in moji primerjavi iz Amazonije, kjer takih preprek ni bilo. Ustvarila jih je civilizacija! Vzporedno s pehanjem za materialnimi dobrinami je civilizacija "uvedla" še pehanje za določenim duševnim stanjem in tako postavila prepreke in strahove. Samo stran z njimi!

Primitivna ljudstva "posedujejo" odprtost (odkrito srce) in radovednost. To sta lastnosti in cilj, ki si ga lahko vsakdo postavi za polno življenje. Polno lepega, pa seveda neogibno tudi hudega. To hudo pa je potrebno sprejeti kot del življenja. Vedno obstajata dve strani, cvet in trnje. Le če sprejmeš obe plati, življenje teče v polnem toku naprej, sicer pa se zatika, vrtinči in v tolmunih nabira odpadke, ki nas vedno bolj dušijo.

No, šment, na začetku sem nekaj nos zavihal, sedaj pa kot vidim še sam nakladam na kupček..

Vsekakor hvala za bel papir! :wink: :D :D

LP HHV

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 1 mesec pozneje...
JASNOVIDNA

TI

JA

TI,  

KI

TO

BEREŠ

SEDIŠ !

Res je. Ker drugega ne morem delati, pa bi zelel. Sedim in buljim v ekran kot en kreten. Kar tudi sem. Danes. Jutri ne vec.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

JASNOVIDNA

TI

JA

TI,  

KI

TO

BEREŠ

SEDIŠ !

Res je. Ker drugega ne morem delati, pa bi zelel. Sedim in buljim v ekran kot en kreten. Kar tudi sem. Danes. Jutri ne vec.

Pa na košček PIZZ-e si pozabil.....jutri je ne bo več!!!!!!!!!!!!! :D :D :D :wink:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

»

»Umetnost življenja je v popolni občutljivosti na trenutek, v dojemanju vsakega trenutka kot povsem novega in enkratnega ... To ni filozofska teorija, ampak eksperiment. Ta eksperiment je potreben, da bi ugotovili, kako prinaša v igro povsem nove sposobnosti za prilagajanje življenju, in kako dobesedno vsrkava trpljenje in negotovost.«

Tako trdi Alan Watts v tej najbolj provokativni od svojih knjig, ki je doživela nešteto ponatisov in je bila prevedena v skoraj vse svatovne jezike. Pravi, da ga že od nekdaj vznemirja zakon obratnega učinka. Kadar poskušaš potoniti, oblebdiš na površju. Kadar dih zadržuješ, ti ga zmanjka – kar nemudoma spomni na starodavni in premalo spoštovani pregovor, »Tisti, ki bi rad rešil svojo dušo, jo bo izgubil«.

«

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

»

»Umetnost življenja je v popolni občutljivosti na trenutek, v dojemanju vsakega trenutka kot povsem novega in enkratnega ... pregovor, »Tisti, ki bi rad rešil svojo dušo, jo bo izgubil«.

«

To pomeni, da živiš zgolj v sebi in zaradi sebe.

Takemu bi, ko bo tehnika napredovala, virtualne občutke z ustreznim programom vgradil, pa ne bi rabil sploh v realni svet pokukat.

Podobno kot v Matrix I.

Umetnost življenja je v občutenju izgube, ko vsega kar te je definiralo ni več.

Zakaj sploh kaj reševati ?

A je duša skoz in skoz ogrožena komu in čemu ter od koga ?

Naj si dušo vsak sam pred sabo rešuje. Nihče mu je ne ogroža, razen on sam. 8)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 5 mesecev pozneje...
Zdravi temelji gotovo niso to, da ona preizkuša kje je tipova meja, kaj vse bo zanjo toleriral. Iluzorno je na podlagi tega sklepati, da je bo meja tam tudi ostala. Tip bo, ko bo test mimo in, ko bo stvar malo prespal, večinoma ugotovil, da je bil prizadet, izrabljen. Mejo bo gotovo znižal.  

Nekateri res ne morejo dojeti: »Ne počni drugim stvari, za katere ne želiš, da bi jih drugi tebi.«  

Oba moja posta nista mišljena splošno. Sta specifika nekih karakterjev, ki so med nami. Na vsakem, ki da nekaj nase pa je, da se vpraša ali mu je kaj od opisanega lastno.  

Lp Leon

Hm, zelo zanimivo razmišljanje. Pa je kdo kdaj pomislil, da je lahko tudi ženska v podobni vlogi (testni primerek), kot v zgoraj opisanm primeru?

Nič od opisanega mi ni lastno, mi je pa zelo dobro znano.

Upam, da mi ne zamerite, če malo pucam po "podstrešju". Sicer močno kiham, ampak se je pa dobro branje obrestovalo. 8)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Zdravi temelji gotovo niso to, da ona preizkuša kje je tipova meja, kaj vse bo zanjo toleriral. Iluzorno je na podlagi tega sklepati, da je bo meja tam tudi ostala. Tip bo, ko bo test mimo in, ko bo stvar malo prespal, večinoma ugotovil, da je bil prizadet, izrabljen. Mejo bo gotovo znižal.

Ja ja ja.... samo brez nizanja meje... 8) :D

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.



×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!