Govor H. Pinterja ob prejemu Nobelove nagrade

[Osama]

Koliko ljudi moraš ubiti, da postaneš vojni zločinec?

DELO Tor 13.12.2005

Besednjak, kakršnega uporabljajo politiki, ne posega na nobeno od konkretnih področij, saj večino politikov na podlagi nam dostopnih dokazov zanima zgolj moč in kako jo obdržati, ne zanima pa jih resnica. Zadržati moč je najpomembnejše, če naj ljudstvo ostane nevedno, ne zavedajoč se resnice, celo resnice o svojem življenju. Obdaja nas obširna mešanica laži, s katerimi se hranimo.

Kakor vsi dobro vemo, so napad na Irak upravičevali z dejstvom, da ima Sadam Husein v lasti izjemno nevarno orožje za množično uničevanje, ki naj bi se ga dalo sprožiti v pičlih 45 minutah in bi povzročilo neverjetno opustošenje. Zagotavljali so nam, da je to res. Pa ni bilo. Govorili so nam, da sta Irak in Al Kaida povezana ter da si delita odgovornost za okrutne napade na New York 11. septembra 2001. Zagotavljali so nam, da je to res. Pa ni bilo. Govorili so, da je Irak grožnja za svetovno varnost. Zagotavljali so nam, da je to res. Pa ni bilo.

Resnica je čisto drugačna. Gre za to, kako dobro Združene države dojemajo svojo vlogo v svetu in kako se jo bodo odločile zaigrati.

Toda preden se vrnem k sedanjosti, bi se rad ozrl na nedavno preteklost, s čimer imam v mislih ameriško zunanjo politiko od konca druge svetovne vojne naprej. Prepričan sem, da moramo vzeti to obdobje pod drobnogled, kolikor podrobno nam bo dopuščal čas.

Vsem je znano, kaj se je v povojnem obdobju dogajalo v Sovjetski zvezi in Vzhodni Evropi: sistematična brutalnost, povsod prisotna krutost, brezkompromisno zatiranje neodvisnega mišljenja. Vse to je dobro dokumentirano in preverjeno.

Sam pa trdim, da so ameriški zločini iz tega obdobja le površno zabeleženi, na voljo ni skoraj nobene dokumentacije, pa saj jih navsezadnje niso niti priznali kot zločine. Mislim, da je to treba urediti, kako se bo namreč svet vrtel naprej, je v veliki meri odvisno od preteklih resnic. Zaradi obstoja Sovjetske zveze so ZDA do neke mere imele proste roke, da so po svetu počele, kar jih je bilo volja.

Bolje če na tisoče ljudi umira dlje časa

Neposredna zasedba suverene države nikoli ni bila ena od priljubljenih ameriških metod. ZDA so se večinoma nagibale k nečemu, kar so poimenovale »nizkointenzivni konflikt«. To pomeni, da je bolje, če na tisoče ljudi umre v daljšem časovnem obdobju, kakor če bi nanje vrgli bombo in jih pobili vse na en mah. Pomeni, da so okužili srce dežele, vanj vsadili maligno tvorbo in opazovali, kako se je širila gangrena. Ko so uspeli podjarmiti ljudi – ali jih pretepsti do smrti, saj ni nikakršne razlike – in so njihovi prijatelji medtem že zavzeli najpomembnejše položaje v vojaških silah in velikih podjetjih, se pokažejo pred kamero in izjavijo, da je demokracija zmagala. To je bil standarden ameriški zunanjepolitični pristop v času po drugi svetovni vojni.

ZDA so podpirale in pogosto sprožile rojstvo sleherne desničarske vojaške diktature po koncu druge vojne. Pri tem mislim na Indonezijo, Grčijo, Urugvaj, Brazilijo, Paragvaj, Haiti, Turčijo, Filipine, Gvatemalo, Salvador in, seveda, Čile. Groze, ki se je po zaslugi ZDA leta 1973 zgrnila nad Čile, nikoli ne bo mogoče ne pozabiti in še manj oprostiti.

Kaj se je zgodilo z našim moralnim čutom? Smo ga sploh kdaj imeli? Kaj ta besedna zveza pomeni? Morda še en izraz, ki ga je te dni zelo redko slišati – vest? Vest, ki ne vpliva le na dejanja vsakega posameznika, temveč trka tudi na odgovornost, ki jo nosimo za ravnanje v skupini? Je vse to umrlo?

Ali kdaj pomislimo na zapornike v Guantanamu?

Vzemimo Gunatanamo. Tam so brez obsodbe več kakor tri leta zaprte stotine ljudi, nimajo ne pravnih zagovornikov ne sodne obravnave, tehnično gledano, tam lahko ostanejo za zmeraj. To je povsem nezakonita ustanova, katere obstoj je v navzkrižju z ženevsko konvencijo. Tako imenovana »mednarodna skupnost« pa jo ne le dopušča, marveč nanjo komajda pomisli. Ta jasen zločin je zagrešila država, ki samo sebe razglaša za »voditeljico svobodnega sveta«.

Ali mislimo na vse, ki so zaprti v Guantanamu? Kaj o njih pravijo mediji? Občasno se pojavijo v njih – v obliki vestičke na šesti strani. Obsojeni so na nikogaršnje ozemlje, s katerega se mogoče ne bodo nikdar več vrnili. Ta čas jih mnogo gladovno stavka, med njimi so tudi britanski državljani, vendar jih na silo hranijo. V tem ni nikakršne galantnosti. Brez uspaval ali anestetikov. V nos in nato po grlu ti vtaknejo cevko. Nato bruhaš kri. To je mučenje. Kaj ima o tem povedati britansko zunanje ministrstvo? Nič. Zakaj nič? Ker so Združene države rekle, da je kritika Guantanama zanje sovražno dejanje. Ste bodisi za nas ali proti nam. Zato Blair molči.

Zasedba Iraka, utemeljena na lažeh in manipulaciji. Zasedba Iraka je bila zločinska, šlo je za dejanje državnega terorizma, s čimer so izrazili popolno preziranje mednarodnega prava. Invazija je bila arbitrarna vojaška operacija, ki je temeljila na celi vrsti laži in že kar prostaški medijski manipulaciji. Šlo je za dejanje, s katerim je Amerika hotela utrditi svoj vojaški in gospodarski nadzor nad Bližnjim vzhodom ter vse skupaj zamaskirati v osvoboditev, saj jim je vse drugo spodletelo. Bleščeč prikaz vojaške moči, s katerim so zakrivili smrt ali pohabljenost več tisoč nedolžnih ljudi.

Iračanom smo poklonili mučenje, t. i. kasetne bombe, osiromašeni uran, na stotine umorov, nesrečo, ponižanje in smrt. Vse to smo poimenovali »prihod svobode in demokracije na Bližnji vzhod«.

Koliko ljudi moraš ubiti, da te razglasijo za množičnega morilca in vojnega zločinca? Sto tisoč? To je več kot dovolj, se mi zdi. Busha in Blaira bi že zdavnaj lahko poklicali pred mednarodno sodišče pravice (International Criminal Court of Justice, ICJ). Toda Bush je bil prebrisan. Ni priznal sporazuma o ICJ. In če bi se katerikoli ameriški vojak ali politik znašel v stiski, bi mu Bush na pomoč poslal marince, kakor je obljubil. Toda Tony Blair je sprejel sporazum o ICJ in se lahko znajde na zatožni klopi. Sodišču lahko sporočimo njegov naslov, če jih zanima: Blair stanuje na Downing Streetu št. 10 v Londonu.

Smrt je tako nepomembna. Tako Bush kot Blair jo odrivata nekam daleč vstran. Vsaj deset tisoč Iračanov so ubile ameriške bombe in rakete, še preden se je začel oborožen iraški odpor. Njihova smrt je bila brezčasna, oni niso umrli. So nekje v vmesnem praznem prostoru. Njihova smrt sploh ni evidentirana. »Žrtev ne štejemo,« je rekel ameriški general Tommy Franks.

Nekje na začetku invazije se je na naslovnicah angleških časopisov znašla fotografija Blaira, kako poljublja malega iraškega dečka. »Hvaležni otrok,« je pisalo pod sliko. Čez nekaj dni je sledila zgodba o štiriletnem dečku brez rok. Tudi to je spremljala fotografija, a ne več na naslovnicah. Dečkovo družino je ubila raketa, on je edini preživel. »Kdaj bom dobil nazaj roke?« je vprašal. Zgodba se ni nadaljevala. Tony Blair ga ni vzel v naročje, prav tako ni vzel v roke kateregakoli drugega pohabljenega otroka ali kakšnega okrvavljenega trupla. Kri je umazana. Na srajci in kravati ostane madež, kar kazi odkritosrčen televizijski nastop.

Dva tisoč mrtvih Američanov vzbuja nelagodje. Na pokopališča jih prepeljujejo ponoči. Pogrebne slovesnosti so skromne. Pohabljeni gnijejo v svojih posteljah, nekateri do konca življenja. Pravzaprav oboji gnijejo, mrtvi in pohabljeni, le da se njihovi grobovi malce razlikujejo.

Karte so na mizi

Omenil sem že, da so ZDA zdaj povsem odkrito vrgle svoje karte na mizo. Njihova uradna strategija je zdaj »nadvlada z vsemi sredstvi«. To ni moj izraz, skovali so ga oni. »Nadvlada z vsemi sredstvi« pomeni nadzor nad kopnim, morjem, nebom, vesoljem in vsemi naravnimi viri.

ZDA ta čas nadzorujejo 720 vojaških oporišč v 132 državah, s častno izjemo Švedske, seveda. Ni nam čisto jasno, kako jim je uspelo priti vsepovsod, a zdaj so tam.

ZDA imajo 8000 aktivnih in delujočih raket z jedrskimi konicami. Dva tisoč jih lahko izstrelijo v najkrajšem možnem času, petnajst minut po izrečenem ukazu. Razvijajo tudi nove vrste jedrskega orožja. Tudi Britanci, izjemno pripravljeni sodelovati, so privolili, da bodo zamenjali svoje jedrske konice z imenom Trident. Le na koga ali kam, se sprašujem, merijo? Je njihova tarča Osama bin Laden? Vi? Jaz? Joe Dokes? Kitajska? Pariz? Kdo ve? Zato pa vemo, da je ta otročja neumnost – imeti jedrsko orožje, s katerim lahko poljubno groziš – srž sodobne ameriške politične miselnosti. Jasno nam mora biti, da so ZDA na neprekinjenem vojaškem pohodu in niti najmanjše volje ne kažejo, da bi si od korakanja kaj oddahnile.

Na tisoče, če ne milijone prebivalcev Združenih držav to navdaja z gnusom, dejanj svoje vlade se sramujejo, spravlja jih v bes. Toda v trenutnih okoliščinah še niso prerasli v upoštevanja vredno, koherentno politično sile – še ne. Le malo verjetnosti pa je, da se bodo strah, negotovost in bojazen, ki se iz dneva v dan gosteje razraščajo po ZDA, polegli.

Vem, da ima predsednik Bush imenitnih piscev političnih govorov na pretek, vendar bi se vseeno rad tudi sam priglasil za to delo. Predlagam mu, naj svoje državljane po televiziji nagovori s temi besedami. Kar vidim ga, sivolasega in skrbno počesanega, resnega in z odkritosrčnim izrazom na obrazu, ki včasih bega; včasih pa se mu nanj prikrade skremžen nasmešek.

»Bog je dober. Bog je velik. Bog je dober. Moj Bog je dober. Bin Ladnov Bog je slab. Njegov Bog je slab. Sadamov Bog je bil slab, no, saj ga sploh ni imel. On je bil barbar. Mi nismo barbari. Mi ne sekamo človeških glav. Mi verjamemo v svobodo. Tudi Bog verjame v svobodo. Jaz nisem barbar. Sem demokratično izvoljeni voditelj demokratične države, ki ljubi svobodo. Naša družba premore sočutje. Zato ubijamo usmiljeno, z elektrošoki in smrtonosnimi injekcijami. Naš narod je velik. Jaz nisem diktator. On pa je. Jaz nisem barbar. On pa je. Res, no. Vsi so diktatorji. Jaz pa imam moralno moč. Vidite to pest? To je moja moralna moč. Tega nikar ne pozabite.«

Harold Pinter

Nobelov nagrajenec za književnost 2005

[mrki]

:cry: :worship:

[krava]

Ne da se mi brat. A kdo napiše nepristranski povzeteek, v 3-5. stavkin.

[Osama]

Ne da se mi brat. A kdo napiše nepristranski povzeteek, v 3-5. stavkin.

Povzetek bi se slišal preveč klišejsko. In potem bi imeli spet pogovor gluhih. Sprintaj si in preberi ob prostem času. Se splača.

[HHV]

Osama, hvala za ta prispevek. :worship:

[Einherjar]

Psi lajajo, karavana gre naprej...

Se pa s Pinterjem strinjam.

[Provokator]

JA, brez besed..........

Kdo bo prvi, ki bo vse tiste, ki se z napisanim strinjamo, označil za komuniste???

Pinterja pa za našega predsednika....

[krava]

Mnogo je resnice, a ena stran je zamolčana..(opisana je samo ena plat) skrajno zavajujoče...

Zahodnjaki v moderni dobi ne pobijajo svojih...

Kdo pa bo bedel nad varstvom zemeljskega ljudstva, če ne dve svetovni velesili...

Islam & Co. so skrajno nepredvidljiv...VSAK (ja, tudi ti) jim je sovražnik...

Bolje preventiva...bi rekli moj ata!!

pa :surrender:

[Osama]

Mnogo je resnice, a ena stran je zamolčana..(opisana je samo ena plat) skrajno zavajujoče...

Zahodnjaki v moderni dobi ne pobijajo svojih...

Kdo pa bo bedel nad varstvom zemeljskega ljudstva, če ne dve svetovni velesili...

Islam & Co. so skrajno nepredvidljiv...VSAK (ja, tudi ti) jim je sovražnik...

Bolje preventiva...bi rekli moj ata!!

pa :surrender:

Lahko bi odgovoril na dva načina:

Direktno: Če ne pobijajo svojih, ali to pomeni, da lahko pobijajo druge? Kaj so naši in vaši? Ali mora res nekdo bedeti nad nami bednimi državami, da ne skrenemo s poti demokracije? Kdo je dal ZDA mandat za to početje?

itd.

Indirektno: Zahod pravzaprav veselo pobija svoje pripadnike. Obstaja sociološki termin (izraz) "programirana smrt". Zadeva gre pa takole: zaposlen postane brezposelen, brezposelen postane brezdomec, brezdomec umre/naredi samomor. To so izračunljivi odstotki, ki predčasno prekinejo sveto življenje ne tako majhnemu odstotku ljudi.

Mirno lahko zapišemo, da je zahod skozi institut revščine ubil več ljudi, kot nekateri bivši režimi skozi svojo totalitarnost.

[krava]

Lahko bi odgovoril na dva načina:

Direktno: Če ne pobijajo svojih, ali to pomeni, da lahko pobijajo druge? Kaj so naši in vaši? Ali mora res nekdo bedeti nad nami bednimi državami, da ne skrenemo s poti demokracije? Kdo je dal ZDA mandat za to početje?

itd.

Simpl je najtabul, da ne bomo izpadli kot politiki, v prvih vrsticah članka. :grim

Meni kot prvo, sploh ni jasno, kaj je cilj današnje družbe, politike, držav...

A se res ne da živeti v sožitju in sprejemanju drugih, ne da bi to motilo, katerega izmed njih/nas...

Saj so vsi (države) samosvoji, imajo svoja merila...

(da da, ni skladno z prvim postom, a vendarle))

:naughty: :wacko:

[Rude Boy]

in mi smo s tako lahkoto dahnili DA za NATO da se mi še sedaj zabruhne ! :SS

[krava]

A se ne počutiš sedaj varnejšega.... :naughty:

Ne samo to, tudi "bogatejšega" in "veljavnejšega" :naughty:

[BlazS]

Dober clanek. :worship:

[duhec]

Res dobr clanek.

Ameriska vlada je taka kot je, jebiga. Sam vam povem po pravici, jst se bojim te amerike. :ninja: Pa ne zarad vojn, ki bi zdruzene drzave utegnile zaceti zaradi takih ali drugacnih "dobrih namenov" ampak sploh vsiljevanja (in nasega veselega sprejemanja) njihovega nacina zivljenja. Micheal Moore je v svojem dokumentarcu 9/11 govoru kako vlada in mediji vzbujajo a situation of fear (and consumption) nad prebivalstvom. Te mrzlice hodit po nakupovalnih centrih, okrasit domove/mesta za bozica sredi novembra :? , se bat vseh islamskih narodov in sploh vsega kar je vzhodno od turcije... Vse to in se vec se pocasi pojavlja tudi pri nas v sloveniji, npr ta Hofer k se je odprl k so vsi planli nanj, alpa pticja gripa.. kam je sla? A smo jo tolk omejili al kaj? Se spomnem da sm gledu 24(k)ur k so glede gripe delali paniko "ajej, a je nase meso zdravo.. ajej in ce ni? a bomo umrli?" O takem vzbujanju splosnega strahu govorim. :closedeyes: (...hvala bogu je vecina pred kamero v mesnicah rekla da bodo jedli slovensko perutnino se naprej kot normalno.. )

Enkrat sem imel priloznost poslusat vodjo ene skupine plesalk, ki hodijo po evropi, ki pravi, da njihovi starsi nalagajo en kup prepovedi o tem kaj bo otrok lahko jedu, kje se bo lahko zadrzeval in s kom se bo druzil. Nekateri starsi so recimo napisali, da se njihovi otroci ne smejo priblizevat/druzit z temnopoltimi in islamskimi look-alike osebami, da se ne smejo zadrzevat ob/v dolocenih stavbah zaradi moznosti teroristicnega napada... i mean :doze: kar strah, kar panika, vse pocez.

Ne vem, jst sm se rodil leto za tem k je tito umrl, samo imam obcutek, da smo sli iz rusija style zivljenja, k je blo treba tiho bit, glavo dol pa delat, direkt v ameriski nacin zivljenja k bo treba pokupit vse kar je, jest samo zdravo mcdonalds hrano (priznam magari da mi je dobra 1x na tedn ;) ) in tozit vse in vsakogar ki ti ni ustregel/odgovoril kot bi moral.

Samo cakam kdaj te bodo aretirali sredi portoroza ker si nosu prevec oprijete kopalke in s tem žalil lokalno skupnost ki podpirajo siroke kopalke :xx: :wacko:

------------------------------------------

Ste by the potka gledali 9/11 Eyewitness? (dokumentarec o tem zakaj in kako so se severni in juzni stolp ter stavba WTC7 sesedli) In potem govorijo recimo tuki kako lahko izkazes cast tistim ki so se borili in umrli v operacijah za svobodni Irak. Pa ja de. :slap:

Popravljeno December 14, 2005. Popravil duhec

[pirrulz]

Dober clanek. :worship:

Res dobr clanek.

V bistvu je to (na)govor in ne članek. Morda celo osebni manifest, ampak ne članek. :)

In močno dvomim, da bo Buš razumel point tega, kar je hotel Mr. Pinter povedat. Tudi če bi res hotel. :grrr

Popravljeno December 14, 2005. Popravil pirrulz

[SiR]

in mi smo s tako lahkoto dahnili DA za NATO da se mi še sedaj zabruhne ! :SS

ugani, kateri od novinarjev se je prvi uradni izrekel proti organizaciji NATO...

hint: mogoče si šel kdaj z njim čez Vršič :devil:

Popravljeno December 14, 2005. Popravil SymRu