lojzek Objavljeno Junij 8, 2006 Opozori Objavljeno Junij 8, 2006 :BUA: Pa še upraviče bo do nje :BUA: :SS
Osama Objavljeno Junij 8, 2006 Opozori Objavljeno Junij 8, 2006 Kristjan Kamenik bo tožil državo pred evropskim sodiščem zaradi predolgega sojenja. in Sodišče je naložilo Bredi Smolnikar - pisateljica v katere knjigi se je prepoznala neka tečna baba in ji je sodišče to tudi potrdilo - plačilo glob v višini 20.300.000,00 (več kot 20 mio!!!) sit, ker je tožnica našla še nekaj zablodelih knjih v neki knjigarni, čeprav jih je pisateljica načelno vse umaknila. Zadeva bi bila groteskna, če nebi bila kruta, je pa vsekakor absurdna. Sodniki očitno zgubljajo vsak stik z realnostjo. Znesek dnevno narašča še zaradi obresti, tožnica pa tudi vneto išče še kakšno knjigo po knjigarnah (kot rečeno, neka trčena baba). Sedaj naj bi tožena pisateljica menda z isto vnemo iskala isto knjigo po knjigarnah in jo pravočasno umaknila pred tožnico!? Grozljiva zgodba je popisana v Sobotni Prilogi z dne 3.6.2006 na zadnji strani - pomisleki: Drago Jančar, Grimmove pravljice. Če ima kdo plačan dostop do arhiva Dela (po novem stvar ni več brezplačna - slivnikova dediščina), bi bilo zanimivo, če celoten članek postavi na Motosvet, ker je stvar tako absurdna, da je zelo vredna branja.
Pravokotar Objavljeno Junij 8, 2006 Opozori Objavljeno Junij 8, 2006 Sodišče je naložilo Bredi Smolnikar -... plačilo glob v višini 20.300.000,00 (več kot 20 mio!!!) sit, ker je tožnica našla še nekaj zablodelih knjih v neki knjigarni, ...tožnica pa tudi vneto išče še kakšno knjigo po knjigarnah (kot rečeno, neka trčena baba). Glede na višino prisojenega zneska se mi poraja vprašanje, ali nismo bolj trčeni mi, ki tlačanimo, namesto da bi se iskali po knjižnicah in knjigarnah.
SiR Objavljeno Junij 8, 2006 Opozori Objavljeno Junij 8, 2006 Grozljiva zgodba je popisana v Sobotni Prilogi z dne 3.6.2006 na zadnji strani - pomisleki: Drago Jančar, Grimmove pravljice. Če ima kdo plačan dostop do arhiva Dela (po novem stvar ni več brezplačna - slivnikova dediščina), bi bilo zanimivo, če celoten članek postavi na Motosvet, ker je stvar tako absurdna, da je zelo vredna branja. To je ta zgodba. Če bo DELO ali koga motilo, jo bomo zbrisal. Pomisleki Grimmove pravljice Kliče me Jolka Milič. Zmeraj vedra in malce ironična gospa iz Sežane je slišati obupana. Pravi, da bodo Bredo Smolnikar spravili na rob pameti, burleska postaja tragična. Od nje sodišče zahteva plačilo – primi se, bralec, da ne padeš, ker se ti bo zvrtelo – 20,300.000,00 SIT. In to samo zato, ker so nekje odkrili še en izvod knjige ki se je znašla na slovenskem sodnem index librorum prohibitorum. Obresti niso vračunane, vsota bo vsak dan, ko globa ne bo plačana, naraščala. Jolka Milič je ob tej nenavadni sodbi in njenem konsekventnem izvrševanju zgrožena, pravi, da gre za svobodo pisane besede, kar za svobodo duha v tej deželi. Napisala je javno pismo veljakom prava in človekovih pravic v tej deželi in dobila le en precej suhoparen odgovor. Ali lahko jaz kaj rečem k tej zadevi? Seveda lahko. Pripovedka Brede Smolnikar z nedolžnim naslovom Ko se tam gori olistajo breze in tudi, če mene vprašate, precej nedolžno vsebino, je na dobri poti, da postane sinonim za slovenski pravni Absurdistan. Povejmo še enkrat: pisateljico Bredo Smolnikar so v civilni pravdi obsodili, ker so tožnice v literarni junakinji Rozini iz zdaj že slavne pripovedke prepoznale svojo mater. Njihova mati, so trdile, je bila v resnici drugačna, kakor je opisana v zgodbi. Zaman je bilo zatrjevanje, da avtorica nikogar ni nameravala žaliti ali obrekovati, zaman dokazovanje, da je literatura to, kar je, prav zato, ker so v njej stvari drugačne, se pravi izmišljene. Padla je sodba, po kateri je morala avtorica knjigo umakniti iz knjigarn. Umaknila jo je. Pod grožnjo nove kazni se knjiga nikoli več, dokler svet stoji, ne sme pojaviti v javnosti. Plačati je morala odškodnino tožnicam in poravnati njihove pravdne stroške. Plačala in poravnala je. Pod grožnjo z visoko denarno kaznijo so pisateljici naložili, da mora objaviti opravičilo. Objavila ga je, če ni hotela plačati milijonske globe. Pa čeprav je trdila, da je zgodba izmišljena. Že na tej točki se sodna zgodba pomika v Kafkove labirinte. Pisateljica se je morala sama razglasiti za obrekovalko, pa čeprav so vsi njeni bralci, razen tožnic in njihovih odvetnikov, prepričani, da gre tu za umetnost, se pravi fikcijo, ne pa za resničnost, za literarno opisovanje in izmišljije, ne pa za obrekovanje. Definitivno pa se soočimo s točko absurda, ko izvemo, da mora po izreku te nenavadne sodbe pisateljica izločiti iz prodaje vsak izvod, ki se pojavi kjerkoli v prodaji. In če ga ne izloči, če ji ga ne uspe vzeti iz prodaje, tudi če se knjiga prodaja brez njene vednosti in volje, mora za vsak pretečeni dan od izdaje obsodbe do dneva najdbe plačati globo 50.000 tolarjev. Ker je Svet knjige, ki je kupil določeno število izvodov, ko knjiga še ni bila prepovedana (leta 1999), en izvod prodal – in to uslužbenki odvetniške pisarne, ki zastopa tožnice – je Breda Smolnikar od sodišča prejela dve izvršbi v zneskih čez tri in čez dva milijona. Znesek narašča: če bo višje sodišče njeno pritožbo zavrnilo, potem je nekje sredi prejšnjega tedna znašal omenjenih več kot dvajset milijonov tolarjev, danes pa je že precej višji. Že ob primeru Matjaža Pikala, ki ga je sodišče obsodilo na drastično denarno kazen, ker se je v enem od junakov njegovega romana prepoznal neki policist, sem pisal o zmedi kriterijev in odsotnosti vsake pravne filozofije, ki omogoča, da se v tej deželi provincialno moraliziranje spreminja v pravno prakso, zdaj že skoraj v standardno normo. Nekaterim pravnikom, ki gotovo živijo v nekem drugem svetu, da ne vidijo, kakšne strahotno nizke kriterije okrog nas ustvarja rumeni tisk, se zdi potrebno urgentno in na najostrejši možni način urejati etiko pisanja na najbolj kompliciranem področju, na področju umetnosti. Na to področje ne posegajo z represivnimi sredstvi v nobeni visoko profilirani in tradicionalni demokraciji, že kakšnih sto let ne več. Literaturi sodi literarna veda, ne pa sodišča. No, saj so v obeh slovenskih primerih tudi slišali glas stroke, a glas užaljenih tožnikov je bil za sodnike prepričljivejši. Kot sem že rekel: v obeh primerih so sodišča poskušala ustreči prevladujoči moralni filozofiji nekega ozkega, trškega, človeško netolerantnega okolja. Ta se zmeraj hrani iz strahu pred vsem drugačnim, drugače zapisanim, drugače razumljenim, celo iz strahu pred šalo ali satiro. Enega redkih pravih in slikovitih poslancev v kratki dobi slovenske demokracije, ki so ga ljudje imeli radi zaradi njegovih retoričnih bravur, je v neki razpravi odneslo malo predaleč in – bumf, padla je tožba zaradi razžalitve, padla je tudi sodba, ki ga je s svojo neusmiljenostjo spravila na rob preživetja. Izvršbe, zaplembe, nove kazni, kaj pa steguje svoj predolgi jezik! In zdaj se ta ozkosrčnost, maščevalnost in nepopustljivost prenaša tudi na področje literature, ozkosrčna mentaliteta se s takšnimi eksemplaričnimi sodbami povzdiguje na raven kulturne in etične norme. In stvar lahko obrnemo: prav iz ozkosrčnosti in agresivnosti, ki je vse bolj značilna za včerajšnjo in današnjo Slovenijo, prihajajo takšne sodbe. Verjetno je nasploh eden od bistvenih problemov sodobne slovenske družbe v tem, da ljudje premalo berejo. In da pravniki berejo premalo literature. Če bi prebrali eno samo pomembno knjigo literature dvajsetega stoletja, Joyceovega Uliksesa, ne bi nikoli obsodili nobenega avtorja samo zato, ker se je nekdo prepoznal v literarnem junaku, »ki pa je v knjigi drugačen kakor v resničnosti« – in na takšno formulacijo sta se naslonili obe sodbi! Ko sem izvedel, kakšno kazen so naložili Bredi Smolnikar, potem ko so v Svetu knjige odkrili še en zablodeli primerek te ljubke proze, ki jo je sodišče spremenilo v pošast, se mi je posvetilo, kakšno je po vsej verjetnosti branje nekaterih slovenskih pravnikov. To je literatura devetnajstega stoletja, natančneje Pravljice bratov Grimm. Samo tam se iz najbolj absurdnih razlogov ljudem nalagajo najbolj absurdne kazni. Mlinarjevo hčer da kralj zapreti v sobo, polno slame, in do jutra mora iz slame spresti zlato – če ji ne bo uspelo, bo morala umreti. Breda Smolnikar naj teka po knjigarnah, antikvariatih, skladiščih in papirnih mlinih, da odkrije, če se še kje skriva kak izvod njene knjige, sicer bo morala plačati dvajset milijonov in tristo tisoč tolarjev kazni. In če kakšno knjigo odkrije, je najbolje, da jo nemudoma uniči, najbolje da jo sežge, da se po kakšnem naključju knjiga ne bo znašla v rokah tožnikov, da tožniki ne bodo obvestili sodišča in da ji sodišče z grožnjo rubeža ne bo odredilo plačila novih dvajsetih milijonov tolarjev kazni. Pisateljica mora uničevati svoje lastne knjige. Samo še v Grimmovih pravljicah se ljudem nalagajo tako nerazumna opravila, denimo omenjeni mlinarjevi hčeri, ki ji potem pri preji pomaga Špicparkeljc, a kaj ko za to zahteva njenega otroka. Fanta, ki ni poznal strahu, zanalašč strašijo pod sedmimi vešali, pogumni krojaček se mora bosti z enorogo pošastjo in surovo klati velikane, v Trnuljčici lazijo skozi trnje, ne manjka pa tudi groženj s kuhanjem v vreli vodi in strašnimi ječami – povodi za vse to pa so prav tako nesmiselni, kakor je nesmiselna farsa okrog našega »inkriminiranega« literarnega dela. Matjaž Pikalo naj, skratka, tolče revščino, ker je užalil policaja, Breda Smolnikar bo morala odkriti in sežgati svoje knjige, Ivo Hvalica bo najbrž moral pojesti svoj lastni jezik, da bodo tožniki in sodniki iz slovenskih Grimmovih pravljic zadovoljni. In noben Špicparkeljc jim ne bo pomagal. Pa bi prej mislili! reče provincialna moralka, ki je postala kriterij sodne prakse na področju literature v Sloveniji. Kdor pa razen krutih Grimmovih pravljic bere tudi Rimsko pravo, pozna znamenito splošno načelo, ki se glasi: Lex non patitur absurdum; kar pomeni, da zakon, v prenesenem smislu pravo nasploh, ne trpi absurda. In če absurd postane pravna norma in praksa? Tudi na to so imeli Rimljani odgovor: Uno absurdo dato infinit sequuntur. Če bomo torej absurd, ki smo mu priča, sprejeli, se bodo nesmisli nadaljevali v neskončnost. Neskončni nesmisli. Močno upam, da imamo pravnike, ki bodo to reč premislili. Ker če jih nimamo, potem je, vsaj na tem področju in vsaj po mojem skromnem mnenju, tukajšnja pravna država na dobri poti v pravni Absurdistan. Drago Jančar
Broj Jedan Objavljeno Junij 8, 2006 Opozori Objavljeno Junij 8, 2006 podn od balkanske banana republike :BUA:
Pravokotar Objavljeno Junij 8, 2006 Opozori Objavljeno Junij 8, 2006 podn od balkanske banana republike :BUA: Hropo, to že vemo. Rabimo pametne predloge, kam naj emigriramo. Čoporativno. :)
SiR Objavljeno Junij 8, 2006 Opozori Objavljeno Junij 8, 2006 Hropo, to že vemo. Rabimo pametne predloge, kam naj emigriramo. Čoporativno. :) Mogoče v Črno goro, kjer lahko zasedemo tudi kakšno poslansko ležišče? Tam zdaj rabijo pametne ljudi.
Pravokotar Objavljeno Junij 8, 2006 Opozori Objavljeno Junij 8, 2006 Tam zdaj rabijo pametne ljudi. Ja in? Kaj ma to veze z nami??? :?
SiR Objavljeno Junij 8, 2006 Opozori Objavljeno Junij 8, 2006 Ja in? Kaj ma to veze z nami??? :? Lohk nam zrihtam ponarejene certifikate o IQ>134 :OK:
jose Objavljeno Julij 3, 2006 Opozori Objavljeno Julij 3, 2006 Makoterjeva oproščena....verjetno bo tudi ona zdaj tožila državo :o
Miha Z. Objavljeno Julij 3, 2006 Opozori Objavljeno Julij 3, 2006 Makoterjeva oproščena....verjetno bo tudi ona zdaj tožila državo :o verjetno?!sigurno...... :angry2:
SHERIFF Objavljeno Julij 3, 2006 Opozori Objavljeno Julij 3, 2006 verjetno?!sigurno...... :angry2: Kaj pa naj...saj ni kriva! In brez pomena so jo toliko časa vlekli levo desno, ko pa bi lahko prvi dan rekli, da je nedolžna. Osebno ji privoščim 678 milijard $ odškodnine. Proračunskega denarja seveda. Slovenskega! In your face!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Lobo Objavljeno Julij 3, 2006 Opozori Objavljeno Julij 3, 2006 Vsak po krivem zaprt si zasluži pravično odškodnino.
Mitja Objavljeno Julij 3, 2006 Opozori Objavljeno Julij 3, 2006 Kaj pa naj...saj ni kriva! In brez pomena so jo toliko časa vlekli levo desno, ko pa bi lahko prvi dan rekli, da je nedolžna. Osebno ji privoščim 678 milijard $ odškodnine. Proračunskega denarja seveda. Slovenskega! In your face!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Proračunski denar je tvoj denar, ne pozabit tega !
pirrulz Objavljeno Julij 3, 2006 Opozori Objavljeno Julij 3, 2006 Proračunski denar je tvoj denar, ne pozabit tega ! Jebeš svoj denar, s katerim si ne moreš pira kupit. :glare: ja ja jaaaaa :topic: :doze: če pa je res. :fredy:
Mitja Objavljeno Julij 3, 2006 Opozori Objavljeno Julij 3, 2006 SEj lih zato k bo kdo pokasiral xxx miljončkov odškodnine, bo vsak od nas še kak pirček manj kupu.
Lobo Objavljeno Julij 4, 2006 Opozori Objavljeno Julij 4, 2006 Proračunski denar je tvoj denar, ne pozabit tega ! In kaj potem? Porabili bi ga v vsakem primeru drugi. Na njegovo porabo nimamo nobenega vpliva. Naj zato znorim?
SHERIFF Objavljeno Julij 4, 2006 Opozori Objavljeno Julij 4, 2006 Mogoče se pa potem celo kaj naučimo... :lol1: :zzz:
janih Objavljeno Julij 5, 2006 Opozori Objavljeno Julij 5, 2006 no in kdo je zdaj kriv da je makoterjeva nedolžna janih
Mitja Objavljeno Julij 5, 2006 Opozori Objavljeno Julij 5, 2006 no in kdo je zdaj kriv da je makoterjeva nedolžna janih Hmm, še nihče ki ima zadost SIT/€-ov ni bil obsojen. Tko da lahko da je denar kriv da je nedolžna. :blink:
Gallus Objavljeno Julij 5, 2006 Opozori Objavljeno Julij 5, 2006 ... free Willy ... :grim :grim :grim
Broj Jedan Objavljeno Julij 5, 2006 Opozori Objavljeno Julij 5, 2006 (popravljeno) Hmm, še nihče ki ima zadost SIT/€-ov ni bil obsojen. Tko da lahko da je denar kriv da je nedolžna. :blink: Lahko pa, da je enostavno nedolžna .. ys dejansko nikoli nisem verjel, da je kriva, ker sem kmalu potem, ko so jo prijeli videl intervju z delavci njene firme, kjer so vsi kot eden trdili, da ona ni sposobna česa takega. Tisti, ki poznate take odnose v malih privartnih firmah, veste, da delavci zeloo dobro poznajo in ocenijo lastnike firm in da je njihovo mnenje o svojih delodajalcih vedno realno in izredno blizu resnici. In če bi kdo od njih sumil, da je ona kriva bi mogoče sicer iz strahu za službo rekel kaj podobnega - vendar gotovo ne tako goreče in zagnano, kot je bilo to videti tedaj. :grim Qrc pri takih postopkih je seveda to, da pravi krivec mirno hodi sem in tja med nami, in da ga zaradi nesposobnosti policije in tožilstva, ki si je dalo preveč dela z nepravo obdolženko, ne bodo nikoli spravili tja kamor spada. Popravljeno Julij 5, 2006. Popravil Broj Jedan
jose Objavljeno Julij 14, 2006 Opozori Objavljeno Julij 14, 2006 ..no končno ena pozitivna stvar našega sodstva....sodnica v LJ izgubila trajni mandat zaradi neučinkovitosti :OK: :worship: več o tem
eMBe Objavljeno Julij 15, 2006 Opozori Objavljeno Julij 15, 2006 no in kdo je zdaj kriv da je makoterjeva nedolžna janih ti :slap: :slap: :slap:
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se