silvo plut spet moril

[Lobo]

no, to vedo samo policisti takšna je bila uradna izjava , a ne. primer sem navedla za to, ker bi lahko v plutovem primeru ravnali isto. si narobe razumel kaj sem hotela napisati. :naughty:

dr.looney :devil:

Lahko bi. Bi naredili koristno delo. Sorry, da se nisva razumela. Včasih mi je treba tudi kaj narisat, da mi potegne.

Samo kaj pa, če bi jim takšna "dobra" dela postala všeč in bi tudi pri nas dobili ekskadrone smrti kot v Južni Ameriki?

[Vojč]

Škoda da mu ni uspelo :devil:

[jose]

...v Trenjih spet drek mešajo in prelagajo odgovornost en na drugega :glare:

[Ćardak]

Neki se kregajo potem pa nič iz tega vsak je...........:whistle:

[dr.looney]

Lahko bi. Bi naredili koristno delo. Sorry, da se nisva razumela. Včasih mi je treba tudi kaj narisat, da mi potegne.

Samo kaj pa, če bi jim takšna "dobra" dela postala všeč in bi tudi pri nas dobili ekskadrone smrti kot v Južni Ameriki?

se zgodi .)

dokler bi "dobra dela" odstranjevala nevarne ljudi ne bi imela nič proti :naughty:

dr.looney :devil:

[Ćardak]

"dobra dela"

To so: - Terminator

- Batman

- Rambo

- Catwomen

- Teksaški mož postave

- Odpadnik

- Supermen

:lol1: :lol1: :lol1:

Pa še moderatorji ain administratorji :naughty:

Popravljeno Marec 3, 2006. Popravil fiftyč

[dr.looney]

To so: - Terminator

- Batman

- Rambo

- Catwomen

- Teksaški mož postave

- Odpadnik

- Supermen

:lol1: :lol1: :lol1:

Pa še moderatorji ain administratorji :naughty:

ja bi jih kar rabili, a ne a ne :naughty: :ninja: sam ta glavnega si pa pozabu ...mgajvar...:naughty:

dr.looney :devil:

[SiR]

dr. Looney, "Pipi in MelHijad", ne Melkijad...

[Pravokotar]

...MelHijad"...

:grrr

[dr.looney]

dr. Looney, "Pipi in MelHijad", ne Melkijad...

:naughty: :naughty: :whistle: :P :P :P

dr.looney :devil:

[SiR]

dr. Looney, "Pipi in MelHijad", ne Melkijad...

Pojma nimaš ;)

[Ćardak]

Kva je zej prov al H al K :wacko:

[pirrulz]

Kva je zej prov al H al K :wacko:

Đ. :fredy:

[SiR]

prav je K

se opravičujem za lapsus in 'krcanje' brez osnove :)

[dr.looney]

če sem napisala melkijad pol je melkijad prav.....pa pika. :naughty: :P :P :bounce:

dr.looney :devil:

[Lobo]

Kva je zej prov al H al K :wacko:

ŽNJ

[šokac]

Pozabili ste na zloglasnega Calimerota, palčka Smuka, Topfsija s pojočo zeleno travico, Popaja in najbolj groznega od groznih, lopova Cefizlja...

[Ćardak]

Aja sej res...............najbl dobr zame je pa palček smuk :naughty:

[Nagaya]

:photo: B)

[master 007]

Poročilo o izrednem nadzoru ministrstva za notranje zadeve nad aktivnostmi in postopki policije v primeru Plut

Minister za notranje zadeve je z odredbo, šifra 0602-2/2006/1 (14-01), z dne 03.03.2006, odredil izredni nadzor nad aktivnostmi in postopki policije v primeru Plut. Nadzor so opravili uslužbenci Direktorata za policijo in druge varnostne naloge (DPDVN) MNZ.

Predmet nadzora so bile aktivnosti in postopki policije v zvezi s Plutom pred kaznivim dejanjem umora po členu 127 KZ, storjenim 24.02.2006 v kraju Dolgo Brdo. Namen nadzora je ugotavljanje zakonitosti, strokovnosti in utemeljenosti ravnanja policije pri obravnavi primera Silva Pluta v času, preden se je zgodil umor Ljubice Ulčar.

Ugotovitve poročila:

Ko je Interpol Ljubljana 24.03.2005 dobil prvo obvestilo Interpola Beograd o umoru v Aleksincu, je policija po oceni nadzorstvene skupine storila vse, kar je bilo potrebno, da zadosti zahtevam mednarodnega policijskega sodelovanja. Srbski varnostni organi so preko Interpola Ljubljana praktično sproti dobivali vse odgovore in vso potrebno pomoč za delo pri odkrivanju navedenega kaznivega dejanja. Nadzorstvena skupina na podlagi ugotovitev ocenjuje, da je bilo sodelovanje med policijami obeh držav profesionalno in v skladu s pravili.

Srbski varnostni organi so 24.06.2005 sporočili, da je primer Plut v pristojnosti Okrožnega sodišča v Nišu ter da je sodnik omenjenega sodišča odločil, da od Slovenije ne bo zahteval mednarodne kazenskopravne pomoči. Slovenski policisti v tej situaciji, ko je bil Plut v priporu pod neposredno pristojnostjo slovenskega sodišča, umor v Aleksincu pa v pristojnosti srbskega sodišča, niso smeli mimo soglasja državnega tožilstva in mednarodne kazenskopravne pomoči samostojno ukrepati.

Policisti so sicer razpolagali s primerjalno analizo sledi papilarnih linij in DNK profila, ki je potrjevala, da je Plut najverjetneje povezan z umorom in drugimi kaznivimi dejanji v Aleksincu, vendar to po oceni nadzorstvene skupine in po njenem razumevanju odločb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o dokaznih standardih še vedno ni zadoščalo, da bi lahko slovenska policija samostojno začela postopek s Plutom in v nadaljevanju zoper njega podala kazensko ovadbo.

Čeprav policija sama ni pristojna za zadeve mednarodne kazenskopravne pomoči, je s pobudami in komunikacijo v razmerju do pravosodnih organov poskušala tudi po tej poti doseči, da se kazenski postopek zoper Pluta v Sloveniji začne čim prej. Po drugi strani je z novimi poročili državnemu tožilstvu o kaznivih dejanjih, ki jih je Plut osumljen na območju Slovenije, hkrati poudarila potrebo, da imenovani ostane v priporu. Kriminalisti UKP GPU so se v zvezi s primerom Plut in kaznivimi dejanji, storjenimi na območju Srbije, večkrat posvetovali z Ministrstvom za pravosodje glede mednarodne kazenskopravne pomoči.

Policija je o ugotovitvah Interpola Beograd 01.04.2005 obvestila Okrožno sodišče v Ljubljani in predlagala, da preko Interpola Ljubljana razpiše mednarodno tiralico in navedla okoliščine kaznivega dejanja, ter da so na CFP UKP GPU potrdili, da sledi papilarnih linij in DNK profil pripadajo Silvu Plutu.

Na sestanku z v. d. vodjem ODT Ljubljana 27.06.2005 je bilo dogovorjeno, da se kriminalist SKP Ljubljana glede Pluta obrne na Sodišče v Ljubljani in se pozanima o možnostih za nadaljnje delo. Sodišče ga je seznanilo s stališčem, da je treba postopke v zvezi s Plutom in umorom v Aleksincu urejati v okviru mednarodne kazenskopravne pomoči. Nadalje je policija tudi 19.01.2006 ponesla glas tožilcu o sumu kaznivega dejanja in vodjo ODT in vodjo kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Novem mestu seznanila s koresponedenco med slovensko in srbsko policijo v zvezi z umorom v Aleksincu, vendar posebnih usmeritev, ki bi narekovale odvzem prostosti Silvu Plutu ali druge aktivnosti, ki bi pripeljale do takojšnje podaje ovadbe, ni bilo.

Policija je nato pričela z aktivnostmi, ki bi v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje pripeljala do čimprejšnje predaje dokazov. Nadalje je Okrožno sodišče v Novem mestu prejelo obtožnico Okrožnega državnega tožilstva v Nišu in zahtevalo razpis tiralice za Silva Pluta z ukrepom ugotovitve dejanskega prebivališča ali zaposlitve zaradi vročitve obtožnice zaradi kaznivih dejanj, poskus umora, nepooblaščeno nošenje strelnega orožja in velike tatvine.

Policija bi za vložitev kazenske ovadbe zoper Silva Pluta za kaznivo dejanje umora v Aleksincu potrebovala zapisnik o ogledu kaznivega dejanja, kriminalistično tehnične ugotovitve s kraja dejanja, skico kraja dejanja, fotografije kraja, žrtve, poškodb, najdenih sledi in drugih dokazov, natančne podatke o okoliščinah storitve kaznivega dejanja (čas in kraj dejanja), izjave prič, ugotovitve obdukcije ter druga obvestila, dokaze in okoliščine, ki bi pojasnile dejanje in potrdile, kdo je osumljenec oziroma dokazale utemeljen sum. Z navedenimi informacijami slovenska policija ni razpolagala.

Dokazi, s katerimi je policija v tem konkretnem primeru razpolagala, in ki so z dokaj veliko verjetnostjo potrjevali, da je Silvo Plut storilec kaznivega dejanja umora v Srbiji, bi bili ob morebitni privedbi in podaji ovadbe, s strani državnega tožilstva morebiti ocenjeni drugače kot jih je ocenila policija, ob morebitnem pridržanju pa bi tudi prej prišli do ustreznih dokazov, ki jih srbska policija slovenski ni mogla posredovati.

Ocenjujemo, da je slovenska policija izvedla veliko aktivnosti, ki naj bi pripeljale do uspešne podaje kazenske ovadbe, vendar se je preveč usmerila v mednarodno sodelovanje, ki je sicer vodilo k pridobivanju potrebnih dokazov, ni pa na podlagi razpoložljivih dokazov podala ovadbe ali poročila državnemu tožilstvu, ki bi tudi na podlagi te nepopolne ovadbe lahko zahtevalo dodatne ukrepe. Policija ni zahtevala pisnega usmerjanja predkazenskega postopka, temveč je ocenila, da ustno usmerjanje zadostuje ter tako sledila ocenam državnega tožilstva in sodišč, ki pa so vsa vodila v ukrepe mednarodne kazenskopravne pomoči in ne v aktivnosti policije, ki bi pripeljale do ustreznega dokaznega standarda. Če bi policija zahtevala pisne usmeritve o aktivnostih, ki naj jih izvede, bi mogoče prišlo tudi do drugačne odločitve državnega tožilca v konkretni zadevi.

Ocenjujemo, da bo potrebno na področju izvajanja ukrepov, ko je zoper slovenske državljane razpisana mednarodna tiralica za kazniva dejanja, ki so jih storili v tujini oceniti, ali ni potrebno natančneje zapisati določb o prvih ukrepih policije in državnega tožilstva po prejemu mednarodne tiralice, ki bi vodila k hitremu in učinkovitemu pregonu po nacionalni zakonodaji. Enako ocenjujemo, da je potrebno pristopiti k spremembi določb uredbe o sodelovanju med državnim tožilstvom in policijo na področju usmerjanja, saj navedena ureditev očitno dopušča različno razlaganje, kdaj usmerjanje je in kdaj temu ni tako. Ocenjujemo tudi, da bo potrebno do ustrezne normativne ureditve tega področja, ko policija sama oceni, da je usmerjanje potrebno, zahtevati izključno pisno usmerjanje, da ne bi prihajalo do napačnih razlag komunikacije med navedenima organoma.

[stuhec]

Poročilo o izrednem nadzoru ministrstva za notranje zadeve nad aktivnostmi in postopki policije v primeru Plut

Minister za notranje zadeve je z odredbo, šifra 0602-2/2006/1 (14-01), z dne 03.03.2006, odredil izredni nadzor nad aktivnostmi in postopki policije v primeru Plut. Nadzor so opravili uslužbenci Direktorata za policijo in druge varnostne naloge (DPDVN) MNZ.

Predmet nadzora so bile aktivnosti in postopki policije v zvezi s Plutom pred kaznivim dejanjem umora po členu 127 KZ, storjenim 24.02.2006 v kraju Dolgo Brdo. Namen nadzora je ugotavljanje zakonitosti, strokovnosti in utemeljenosti ravnanja policije pri obravnavi primera Silva Pluta v času, preden se je zgodil umor Ljubice Ulčar.

Ugotovitve poročila:

Ko je Interpol Ljubljana 24.03.2005 dobil prvo obvestilo Interpola Beograd o umoru v Aleksincu, je policija po oceni nadzorstvene skupine storila vse, kar je bilo potrebno, da zadosti zahtevam mednarodnega policijskega sodelovanja. Srbski varnostni organi so preko Interpola Ljubljana praktično sproti dobivali vse odgovore in vso potrebno pomoč za delo pri odkrivanju navedenega kaznivega dejanja. Nadzorstvena skupina na podlagi ugotovitev ocenjuje, da je bilo sodelovanje med policijami obeh držav profesionalno in v skladu s pravili.

Srbski varnostni organi so 24.06.2005 sporočili, da je primer Plut v pristojnosti Okrožnega sodišča v Nišu ter da je sodnik omenjenega sodišča odločil, da od Slovenije ne bo zahteval mednarodne kazenskopravne pomoči. Slovenski policisti v tej situaciji, ko je bil Plut v priporu pod neposredno pristojnostjo slovenskega sodišča, umor v Aleksincu pa v pristojnosti srbskega sodišča, niso smeli mimo soglasja državnega tožilstva in mednarodne kazenskopravne pomoči samostojno ukrepati.

Policisti so sicer razpolagali s primerjalno analizo sledi papilarnih linij in DNK profila, ki je potrjevala, da je Plut najverjetneje povezan z umorom in drugimi kaznivimi dejanji v Aleksincu, vendar to po oceni nadzorstvene skupine in po njenem razumevanju odločb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o dokaznih standardih še vedno ni zadoščalo, da bi lahko slovenska policija samostojno začela postopek s Plutom in v nadaljevanju zoper njega podala kazensko ovadbo.

Čeprav policija sama ni pristojna za zadeve mednarodne kazenskopravne pomoči, je s pobudami in komunikacijo v razmerju do pravosodnih organov poskušala tudi po tej poti doseči, da se kazenski postopek zoper Pluta v Sloveniji začne čim prej. Po drugi strani je z novimi poročili državnemu tožilstvu o kaznivih dejanjih, ki jih je Plut osumljen na območju Slovenije, hkrati poudarila potrebo, da imenovani ostane v priporu. Kriminalisti UKP GPU so se v zvezi s primerom Plut in kaznivimi dejanji, storjenimi na območju Srbije, večkrat posvetovali z Ministrstvom za pravosodje glede mednarodne kazenskopravne pomoči.

Policija je o ugotovitvah Interpola Beograd 01.04.2005 obvestila Okrožno sodišče v Ljubljani in predlagala, da preko Interpola Ljubljana razpiše mednarodno tiralico in navedla okoliščine kaznivega dejanja, ter da so na CFP UKP GPU potrdili, da sledi papilarnih linij in DNK profil pripadajo Silvu Plutu.

Na sestanku z v. d. vodjem ODT Ljubljana 27.06.2005 je bilo dogovorjeno, da se kriminalist SKP Ljubljana glede Pluta obrne na Sodišče v Ljubljani in se pozanima o možnostih za nadaljnje delo. Sodišče ga je seznanilo s stališčem, da je treba postopke v zvezi s Plutom in umorom v Aleksincu urejati v okviru mednarodne kazenskopravne pomoči. Nadalje je policija tudi 19.01.2006 ponesla glas tožilcu o sumu kaznivega dejanja in vodjo ODT in vodjo kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Novem mestu seznanila s koresponedenco med slovensko in srbsko policijo v zvezi z umorom v Aleksincu, vendar posebnih usmeritev, ki bi narekovale odvzem prostosti Silvu Plutu ali druge aktivnosti, ki bi pripeljale do takojšnje podaje ovadbe, ni bilo.

Policija je nato pričela z aktivnostmi, ki bi v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje pripeljala do čimprejšnje predaje dokazov. Nadalje je Okrožno sodišče v Novem mestu prejelo obtožnico Okrožnega državnega tožilstva v Nišu in zahtevalo razpis tiralice za Silva Pluta z ukrepom ugotovitve dejanskega prebivališča ali zaposlitve zaradi vročitve obtožnice zaradi kaznivih dejanj, poskus umora, nepooblaščeno nošenje strelnega orožja in velike tatvine.

Policija bi za vložitev kazenske ovadbe zoper Silva Pluta za kaznivo dejanje umora v Aleksincu potrebovala zapisnik o ogledu kaznivega dejanja, kriminalistično tehnične ugotovitve s kraja dejanja, skico kraja dejanja, fotografije kraja, žrtve, poškodb, najdenih sledi in drugih dokazov, natančne podatke o okoliščinah storitve kaznivega dejanja (čas in kraj dejanja), izjave prič, ugotovitve obdukcije ter druga obvestila, dokaze in okoliščine, ki bi pojasnile dejanje in potrdile, kdo je osumljenec oziroma dokazale utemeljen sum. Z navedenimi informacijami slovenska policija ni razpolagala.

Dokazi, s katerimi je policija v tem konkretnem primeru razpolagala, in ki so z dokaj veliko verjetnostjo potrjevali, da je Silvo Plut storilec kaznivega dejanja umora v Srbiji, bi bili ob morebitni privedbi in podaji ovadbe, s strani državnega tožilstva morebiti ocenjeni drugače kot jih je ocenila policija, ob morebitnem pridržanju pa bi tudi prej prišli do ustreznih dokazov, ki jih srbska policija slovenski ni mogla posredovati.

Ocenjujemo, da je slovenska policija izvedla veliko aktivnosti, ki naj bi pripeljale do uspešne podaje kazenske ovadbe, vendar se je preveč usmerila v mednarodno sodelovanje, ki je sicer vodilo k pridobivanju potrebnih dokazov, ni pa na podlagi razpoložljivih dokazov podala ovadbe ali poročila državnemu tožilstvu, ki bi tudi na podlagi te nepopolne ovadbe lahko zahtevalo dodatne ukrepe. Policija ni zahtevala pisnega usmerjanja predkazenskega postopka, temveč je ocenila, da ustno usmerjanje zadostuje ter tako sledila ocenam državnega tožilstva in sodišč, ki pa so vsa vodila v ukrepe mednarodne kazenskopravne pomoči in ne v aktivnosti policije, ki bi pripeljale do ustreznega dokaznega standarda. Če bi policija zahtevala pisne usmeritve o aktivnostih, ki naj jih izvede, bi mogoče prišlo tudi do drugačne odločitve državnega tožilca v konkretni zadevi.

Ocenjujemo, da bo potrebno na področju izvajanja ukrepov, ko je zoper slovenske državljane razpisana mednarodna tiralica za kazniva dejanja, ki so jih storili v tujini oceniti, ali ni potrebno natančneje zapisati določb o prvih ukrepih policije in državnega tožilstva po prejemu mednarodne tiralice, ki bi vodila k hitremu in učinkovitemu pregonu po nacionalni zakonodaji. Enako ocenjujemo, da je potrebno pristopiti k spremembi določb uredbe o sodelovanju med državnim tožilstvom in policijo na področju usmerjanja, saj navedena ureditev očitno dopušča različno razlaganje, kdaj usmerjanje je in kdaj temu ni tako. Ocenjujemo tudi, da bo potrebno do ustrezne normativne ureditve tega področja, ko policija sama oceni, da je usmerjanje potrebno, zahtevati izključno pisno usmerjanje, da ne bi prihajalo do napačnih razlag komunikacije med navedenima organoma.

zdaj pa je cela stran najina :D

[First]

Sta si kaj podobna :hmm:

:eek:

[attachmentid=88728]

[Stric Burek]

Sta si kaj podobna :hmm:

:eek:

[attachmentid=88728]

Dej še napiši kdo je taprvi stric :blush:

[First]

Dej še napiši kdo je taprvi stric :blush:

Karl Erjavec, minister za obrambo :)

[Lobo]

Sta si kaj podobna :hmm:

:eek:

Kot foter in sin.