Opazovalec Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Če ne morete prebrati, vam dajem še vsebino. Akutno pomanjkanje denarja za zdravljenje rakavih bolnikov je razkrilo več žalostnih plati naše družbe. Ena teh je proračun, narejen tako nestrokovno, da dopušča nepotrebno pomanjkanje tam, kjer se odloča o življenju in smrti, ter razkošje tam, kjer se denar zapravlja za nagrade ideološkim somišljenikom in pomembnim lobijem. Proračun ni torej niti približno narejen na podlagi cost-benefit analize, kar kaže predvsem na intelektualni in moralni bankrot ministra Kebra, ki se ni znal postaviti za svoj resor. Druga žalostna plat naše družbe je nedomiselnost vseh, ki razpravljajo o vprašanju onkologije, saj so do zdaj vsi razpravljavci pisali in govorili le o tem, da denarja v onkologiji manjka in da zaradi tega pomanjkanja umirajo ljudje. Nekaj jih je tudi iskalo rezerve v zdravstvu, kar je hvalevredno. Nihče, prav nihče izmed razpravljavcev pa se v zvezi s pomanjkanjem denarja za zdravljenje rakavih bolnikov ni domislil, da bi se dalo potrebe bolnikov hitro in elegantno zadovoljiti, če bi poiskali vire zunaj zdravstvenega resorja in napačno razporejena proračunska sredstva pretočili v zdravstvo. Nihče izmed razpravljavcev se ni obregnil ob razkošne kmetijske subvencije ali obilje, v katerem živijo naši kulturniki, še posebno "kulturniki", ki so se razmnožili na zloglasni Metelkovi. Pred kratkim je bil kot velik dosežek predstavljen prenos 400 milijonov tolarjev od ZZZS na račun onkološkega inštituta. Ta denar naj bi omogočil za spoznanje manj neznosne razmere na onkologiji. Pozoren državljan pa lahko na domači strani kulturnega ministrstva zasledi, da je letos za Metelkovo v proračunu namenjeno kar 1,3 milijarde tolarjev - več kot trikrat toliko, kolikor je zdaj za najnujnejše potrebe dobil onkološki institut. To so facti bruti, zdaj pa analizirajmo naprej! Ko sem lani v polemiki o subvencioniranju kulture naše kulturnike spraševal o dokazih koristnosti njihove dejavnosti in o cost-benefit analizi, se z odgovori niso prav izkazali. Ker ne razumejo ekonomije in so v polemiki verjetno prvič brali o eksternalijah, jim tega ne zamerimo, kot jim ne zamerimo, da se pohlepno bojujejo za lastni žep. Žal pa nam bankrot onkologije daje primer analize stroškov in koristi, ki bo kulturnike malce poučila. Zdravnik Nikola Krstič je v Financah zapisal: "Na Švedskem je stopnja smrtnosti zaradi raka 130 na 100 tisoč prebivalcev, pri nas pa 242. V obdobju 1992-2001 se je povišala za 22 primerov ali nekaj manj kot deset odstotkov!" Zaradi pomanjkanja denarja za ustrezno opremo (in drugih socioekonomskih dejavnikov) pri nas za rakom vsako leto umre 2.240 ljudi več, kot bi jih umrlo, če bi bile pri nas take zdravstvene razmere kot na Švedskem. Ker nimamo dovolj podatkov, je težko izračunati, koliko bolnikov bi rešili, če bi milijarde, ki so jih od leta 1993 do leta 2004 zapravili "kulturniki" na Metelkovi, porabili za zdravljenje rakavih bolnikov. Upam pa si trditi, da gre za stotine življenj na leto! Seveda pa se moramo vprašati tudi, kakšne so koristi, ki jih naši družbi prinaša Metelkova. Spoštovani bralci, sprejemam tveganje, da me bodo naši "kozmopolitski" kulturniki razglasili za provincialnega primitivca, ampak moja ocena koristi, ki nam jih prinaša Metelkova, je: koristi tako rekoč ni. Vem, da je napisano neverjetno in ste zato najprej pomislili, spoštovani bralci, da Mrkaić pretirava. Zato skupaj preglejmo "dosežke" Metelkove, ki so predstavljeni na spletni strani ( http://www.metelkova.org [+] ). Tam preberemo, da bodo v klubu Gromka na Metelkovi vrli "kulturniki" predstavili Antikapitalistični manifest, knjigo založbe Sophia. V istem klubu so si ogledali koncert beograjskega streetpunk benda Prilično prazni in kočevske hardcore punk zasedbe Pankeroschi, "kulturniki" pa ne pozabijo dodati, da "... je bilo gostovanje poljskih crust pankerjev Silence in nemških Allee der Kosmonauten v Gromki med manj obiskanimi". V "Tečaju intelektualne samoobrambe" bo o "Culture Jammingu" razmišljal sam Miha Zadnikar, v klubu Tiffany pa bodo imeli subvencionirane karaoke (!). Da, prav ste prebrali, karaoke! Dodamo lahko še množico subvencioniranih koncertov, ki so resnici na ljubo povsem komercialna dejavnost. Krona vsega tega kvazikulturnega delovanja je razstava kubanskega "revolucionarnega" plakata v galeriji Alkatraz. Kaj bi se sprenevedali, Metelkova je očitno leglo levičarstva, leglo, ki ga obilno financira država, saj pomeni ideološko oporišče levega krila nekdanje ZSMS. No, če bi svoje kvazikulturno delovanje junaki z Metelkove plačevali sami, to ne bi nikogar motilo. Ker "požirajo" velikanske vsote denarja, pa se moramo vprašati: koliko življenj bi lahko rešili z denarjem, ki ga za lastno zabavo in indoktrinacijo zapravijo psevodintelektualni levičarji z Metelkove? Žal lahko ugotovimo, da je za levo krilo oligarhov ZSMS bolj pomembno subvencioniranje indoktrinacije mladine z levičarstvom kot pa preživetje rakavih bolnikov. Kvazikulturnega razsipanja pa ne moremo omejiti zgolj na Metelkovo. Nič boljši niso snobi, ki z breitlingi na rokah hodijo na subvencionirane koncerte v Cankarjev dom, pa ne vedo, kaj poslušajo! Kot smo že pokazali, s subvencioniranjem kulture revni subvencionirajo bogate (CD) in žurerje (Metelkova). Še več, tudi manj razvite pokrajine, na primer Haloze in Prekmurje, subvencionirajo bolj razvite dele države, predvsem Ljubljano, kjer država skoraj izključno koncentrira sredstva za kulturo. Črno piko si zaslužijo tisti, ki so sestavljali proračun in niso sprevideli grotesknih nasprotij med razmetavanjem denarja za "kulturo" in nujnimi vlaganji v zdravstvo. Minister Mramor tega ne bi smel dovoliti in enako velja za prihodnjega finančnega ministra. Ministrstvo za finance mora izvajati vsebinsko in cost-benefit kontrolo programov ministrstva za kulturo, saj kulturniki očitno niso dovolj zreli, da upravljajo velikanska sredstva, ki jim jih velikodušno daje država. Vem, da ste zaradi napisanega užaljeni, dragi kulturniki. A preden začnete polemizirati z mano, poglejte v oči bolnikom na onkologiji in jim recite v obraz: "Vaše trpljenje in umiranje je vredno manj kot naše subvencionirane karaoke na Metelkovi!" Poglejte v oči materi, ki ji bolnega otroka obsevajo na zastareli napravi, in ji recite, da so vaši subvencionirani recitali v Cankarjevem domu bolj pomembni od otrokovega preživetja. Recite to, mi pa vas bomo vprašali: koliko časa boste še preizkušali naše potrpljenje?!
Dadi Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Če ne morete prebrati, vam dajem še vsebino. Opazovalec se opravičujem, ta tematika me zares razpizdi v kako pokvarjenemu svetu živimo, a ne ? Klonk
Opazovalec Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 No, ker ste med forumovci bolj "Mladinci" še naslednji članek http://www.mladina.si/dnevnik/62981/ Torej za zdravstvo namenimo 7% BDP, za obrambo več kot 1%. Če bi celoten denar, ki je namenjen zaobrambo, namenili za zdravstvo, bi se sredstva povečala za cca 15%. Kaj pravite, verjetno bi se to dalo dobiti tudi z optimizacijo zdravstva, mar ne. Pa še vojsko bi obdržali. ZATO so taki članki in primerjave slaboumne!
Rude Boy Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 populist Mičo, ki je iz "vladnih reform" spizdil takoj ko je bilo mogoče ! :fredy: sedaj pa igra na karto "mojega bližnjega bolezen" ! hja Mičo in Opazovalec, država skrbi tako za šolstvo, kot za kulturo, za zdravstvo, pa še v gospodarstvo se vtika ! ja ! nekaj je gnilega in smrdljivega v tej Sloveniji ! :glare:
Fritz Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Mislim, da smo zašli z debato. Država ima zadosti denarja za mize, ki jih potrebujejo na onkologiji in je tukaj primerjava napačna. Za zdravstvo se sredstva in pravice zmanjšujejo že nekaj časa, istočasno raznim Jakličem in lekarnarjem pa še komu posel cveti. Meni se zdi, da sploh ni problem v tem, da bi pri nas imela država premalo denarja. Problem vidim v tem, da se ga negospodarno porablja. Metelkova se mi zdi, kot projekt, čisto OK. Nekdo pravi levičarji, jaz pravim kritična misel. Saj plačujemo tudi farjem socialne prispevke, kar meni, kot ateistu, ne paše. Subvencioniramo pa tudi druge kulturne in kvazikulturne dejavnosti. Najbolje bi bilo vse dati pod davek za kulturo in vero, pa naj se državljani sami odločijo komu bodo namenili del svojega prihodka.
Dadi Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 No, ker ste med forumovci bolj "Mladinci" še naslednji članek http://www.mladina.si/dnevnik/62981/ Torej za zdravstvo namenimo 7% BDP, za obrambo več kot 1%. Če bi celoten denar, ki je namenjen zaobrambo, namenili za zdravstvo, bi se sredstva povečala za cca 15%. Kaj pravite, verjetno bi se to dalo dobiti tudi z optimizacijo zdravstva, mar ne. Pa še vojsko bi obdržali. ZATO so taki članki in primerjave slaboumne! Poglej moje mnenje je tako, da se marsikaj servira v javnost takrat, ko se 10 krat večja stvar pospravi pod preprogo in posledično preusmeri pozornost javnosti drugam na zadevo kvazi v nebo vpijoče krivice! ZATO prosim ne me predalčkat in j...t ! :nono:
Lobo Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=101820 Je že kdo izračunal koliko miz je to? Ali pa mogoče mikrofonov za karaoke?
Opazovalec Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Je že kdo izračunal koliko miz je to? Ali pa mogoče mikrofonov za karaoke? Vprašaj Rude Boy-a, jaz ne vem. Fritz: nismo zašli iz debate, poglej naslov teme - 136 oklepnikov ali pet klinik. In mislim, da se strinjava, da je to brezvezna primerjava. Rude Boy: res je nekaj gnilega, če se človek, ki zaseda tujo lastnino in se norčuje iz govornih napak soljudi, proglaša za moralno avtoriteto. Še enkrat: denarja za zdravstvo je več kot dovolj in ga ni treba jemati drugje, je pa potrebno konkretno prevetriti zdravstvo samo.
SiR Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Kaj pa če se zmenimo za eno oklepno kliniko? :D
Cegi Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Kaj pa če se zmenimo za eno oklepno kliniko? :D z oklepnimi rešilnimi vozovi....... :OK:
Fritz Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 [attachmentid=72858] Mobilni kirurški reševalni center Role 2 je izdelalo nemško podjetje EADS in je Slovensko vojsko z DDV-jem stal 8,9 milijonov evrov, okoli 10 odstotkov opreme v njem je tudi slovenske. Center je sestavljen iz 18 standardiziranih evrozabojnikov, in sicer 7 medicinskih in 11 logističnih. V medicinskih zabojnikih je na voljo oprema za operacijske posege, urgentna dejavnost z oživljanjem in s predoperacijsko pripravo, intenzivna nega s tremi posteljami, diagnostika z ultrazvokom in rentgenom, sterilizacija, laboratorij in priročna lekarna. Zabojnike med seboj povezuje šotorski del, v katerem zdravstveno osebje bolnika po prihodu prevzame in ga pripravi za nadaljnjo zdravstveno oskrbo. V sklopu šotorskega dela je prostora za nekajdnevno hospitalno terapijo in nego do 24 bolnikov. Role 2 je modularen, to pomeni, da ga je mogoče povečevati. Je povsem neodvisen od okolja, saj ima svoje električno napajanje iz treh agregatov, vir vode in lastne klimatske naprave. V sklopu centra sta še zabojnik za zbiranje odpadnih vod in zabojnik za prečiščenjevanje vode. V centru bo sodelovalo približno sto zaposlenih, od tega je polovica osebja medicinskega, ostali bodo izvajali logistično podporo. Za postavitev ob murskosoboški bolnišnici so se v Slovenski vojski odločili v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in vodstvom bolnišnice. Za takšno odločitev so bili potrebni naslednji pogoji, ki so bili v celoti izpolnjeni: postavitev v bolnišnici, ki zagotavlja sekundarno raven zdravstvenega varstva, da ima bolnišnica splošno kirurško urgenco, ustrezno infrastrukturo in prostor (površino vsaj 65 x 65 m), dovolj ustrezno usposobljenega kadra in predvsem da je pripravljena sodelovati. V Bolnišnici Murska Sobota načrtujejo tudi obnovo urgentnega bloka. V tem času bodo lahko del kirurške dejavnosti v sodelovanju s Slovensko vojsko izvajali tudi v Roleju 2. Center bo nameščen na tej lokaciji največ eno leto, to je do konca leta 2006, medtem pa bodo v Slovenski vojski pripravili novo lokacijo na enaki podlagi s sporazumom z drugo bolnišnico. V operativni uporabi naj bi bil od leta 2009.
GREY WOLF Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 :BUA: ok,ali resno potrebujemo 136 takšnih vozil? erjavčev Kahl razmišlja že o eskadrilji letal ... bejž no,če bi šli v nabavo plovil za reševanje na morju in kakšen zrakomlat več za potrebe reševanja bi bilo pametneje.Vojska mora bit... pejd no v rit.
master 007 Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 :BUA: ok,ali resno potrebujemo 136 takšnih vozil? erjavčev Kahl razmišlja že o eskadrilji letal ... bejž no,če bi šli v nabavo plovil za reševanje na morju in kakšen zrakomlat več za potrebe reševanja bi bilo pametneje.Vojska mora bit... pejd no v rit. Zakaj pa rabiš plovila? za tistih par km obale, ki bo vedno manjša in manjša in manjša..... :P :D .)
Pravokotar Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Mobilni kirurški reševalni center Role 2...je Slovensko vojsko z DDV-jem stal 8,9 milijonov evrov, ... ... V operativni uporabi naj bi bil od leta 2009. Kdo bo igral slovenskega Hawkeya? Veselko? :)
Fritz Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Kdo bo igral slovenskega Hawkeya? Veselko? :) Mislim, da bi bil kar pravšnji za to vlogo .) Kolikor vem jih pesti pomanjkanje zdravnikov, del zdravniškega osebja bodo pa tako ali tako novačili iz civilnega zdr. sistema samo za misije, tako kot do zdaj. Do tedaj bodo to premično bolnišnico štukali k zdravstvenim domovom - zdravniki se tako privadijo na opremo, pridobijo se bodoči kandidati in oprema je na razpolago civilnemu zdr. sistemu. Zato operativnost, ki pomeni možnost pošiljanja celotnega mini MASHa na misijo kamorkoli že, šele leta 2009 (če bo). Lahko pa se, seveda, tudi motim.
Python Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Menim da je 136 vozil občutno preveč, zadostovalo bi ji nekje pol manj, prihranjena sredstva bi v teoriji lahko vložili v obnovo in posodobitev klinik ( novih pa res ne rabmo :hmm: )
Pravokotar Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Menim da je 136 vozil občutno preveč, zadostovalo bi ji nekje pol manj, prihranjena sredstva bi v teoriji lahko vložili v obnovo in posodobitev klinik ( novih pa res ne rabmo :hmm: ) Na osnovi česa si to pogruntal?
Anubis Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Na osnovi česa si to pogruntal? Na osnovi multivitaminskih zvarkov, ki si jih na redni bazi zadega direktno v abdomen. pridni, zdravi, mmmm...pridni
Fritz Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 PEPE, saj ima prav.. 93,6 oklepnika bi jim moralo zadostovati :devil:
Dry Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 No, ker ste med forumovci bolj "Mladinci" še naslednji članek http://www.mladina.si/dnevnik/62981/ Torej za zdravstvo namenimo 7% BDP, za obrambo več kot 1%. Če bi celoten denar, ki je namenjen zaobrambo, namenili za zdravstvo, bi se sredstva povečala za cca 15%. Kaj pravite, verjetno bi se to dalo dobiti tudi z optimizacijo zdravstva, mar ne. Pa še vojsko bi obdržali. ZATO so taki članki in primerjave slaboumne! Si morda pomislil na to, da bi sredstva povečali za teh 15% in hkrati z optimizacijo prišparali še 15%? In s prišparanim in optimizacijo dvignili nivo storitev? Misliš, da bi nas sploh kdo napadel? Ob naši infantilni, klečeplazeči in bogaboječi diplomaciji to niti ne bi bilo potrebno, ker je vse mogoče doseči po "mirni poti". Titeja poglej, ko je še bil - če se je že hotel it vojsko, je zadeve zastavil tako, da so izdelavo orožja financirali tisti, ki so imeli denar (Rusi in Američani hkrati :grim ). Da so bili takrat drugi časi? So bili, ja, ampak človek njegovega formata bi tudi danes našel pot in način. To je tudi tebi jasno in te ful matra, a ne? In naši mali fantki se bojo v svojih peskovnikih še naprej igrali z velikimi denarji. :whistle:
Fritz Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Titeja poglej, ko je še bil - če se je že hotel it vojsko, je zadeve zastavil tako, da so izdelavo orožja financirali tisti, ki so imeli denar (Rusi in Američani hkrati :grim ). Da so bili takrat drugi časi? So bili, ja, ampak človek njegovega formata bi tudi danes našel pot in način. To je tudi tebi jasno in te ful matra, a ne? In naši mali fantki se bojo v svojih peskovnikih še naprej igrali z velikimi denarji. :whistle: Leta 1989 je SR Slovenija znotraj SFRJ za obrambo namenila trikrat več sredstev kot RS leta 2002.
Pravokotar Objavljeno Junij 15, 2006 Opozori Objavljeno Junij 15, 2006 Leta 1989 je SR Slovenija znotraj SFRJ za obrambo namenila trikrat več sredstev kot RS leta 2002. Nekaj malega smo leta 91 dobili nazaj. Ostalo je šlo v Bosno, na Hrvaško itd. Ne pritožujem se, samo ugotavljam. :)
Broj Jedan Objavljeno Junij 16, 2006 Opozori Objavljeno Junij 16, 2006 (popravljeno) .. sredstva bi v teoriji lahko vložili v obnovo in posodobitev klinik ( novih pa res ne rabmo :hmm: ) očitmo še nisi imew priložnosti spoznati "udobja" katerega nudi soba v kaki kliniki, kjer: - leži - spi - smrči - je - prdi - klobasa bedarije podnevi in ponoči - se oblači - slači - veseljači in tečnari dvajset sotrpinof :cry: PEPE, saj ima prav.. 93,6 oklepnika bi jim moralo zadostovati :devil: kako smo površni .. natančno: 93,632 bi moralo biti Popravljeno Junij 16, 2006. Popravil Broj Jedan
Osama Objavljeno Junij 16, 2006 Opozori Objavljeno Junij 16, 2006 Na osnovi multivitaminskih zvarkov, ki si jih na redni bazi zadega direktno v abdomen. pridni, zdravi, mmmm...pridni Gre za utekočinjen B vitamin, bolj poznan pod imenom PIVO?
Osama Objavljeno Junij 16, 2006 Opozori Objavljeno Junij 16, 2006 Leta 1989 je SR Slovenija znotraj SFRJ za obrambo namenila trikrat več sredstev kot RS leta 2002. Relativno ali absolutno? Sicer pa je takrat Slo. zalagala SFRJ s Tami 110 in 150 (in je bilo seveda tudi oboroževanje velik biznis za slo.), sedaj pa bo svojo proizvodnjo pustila propasti in raje kupila tuj izdelek. Če bo vojna, nas bodo pa z rezervnimi deli manipulirali. Sicer pa, če se spominjate, je slovenska vojska te Tame 110 in 150 zavrgla in nabavila (mislim da) enih 60 (pregrešno dragih) Humerjev. Ti sploh niso delali, niti niso bili primerni za naš teren (primerni so zgolj za psihopate Slivnikovega formata). Sedaj je zavrgla te in bo nabavila neke Norveške 8-kolesnike. Obenem bo propadla ravenska firma. Vse skupaj spominja na kriminalko, mene pa v službi drkajo, če mine med koncem malice in koncem službe manj kot 1 ura.
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se