Človek: žival ali ne?

Avgust 7, 2006

Itak da je človek žival, kam bi se pa drugače malali če ne na rodoslovni drevešček :) Neki se sekiramo kaj smo oz. nismo zaradi tega, ker pač mamo dar govora - čeprav pozabljamo, da se ostale sorte živali tudi sporazumevajo med sabo v svojem jeziku (in nas tudi ne štekajo tak ko mi njih ne)... Dokler si iz krvi in mesa si žival. Ne vem, kak bi se pa imenovali, če bi kaka brihta pogruntala, da nismo živali? A pol bi bli pa živeki (žival + človek) :D :slap: Če kako novo tujko rabite kr mene vprašite .)

Ni problem v poimenovanju, pač pa dilemi koliko živalskega je v nas. Eni ugotavljajo, da smo docela živalski, še manj, da je to živalsko/nagonsko v nas sprevrženo. Drugi se sprašujejo, čemu ob tej elementarnosti sploh nabijamo po forumih, jokcamo o ljubeznih in prijateljstvih, izumljamo civilizacijsko navlako, se zatekamo na kavče psihiatrom, idr.

Avgust 7, 2006

Kako lepo, da tako srčno zaupaš v znanost(i). Veš, ironija je v tem, da v absolutnem smislu ni čisto nič pojasnjeno in tudi nikdar ne bo. Ker je to izven dometa človeškega mišljenja...vedno gradimo le na nekih vnaprej določenih predpostavkah...tisto onstran njih je izven epistemološkega dometa. A to je že druga tema.

Te oddaje na discoveriju le vzemi malce z rezervo, posebej tiste, ki obdelujejo parapsihološko tematiko. Daj reci, kako neki so slikali del možganov med telepatsko dejavnostjo? Nisem vedel, da uradna znanost (že) priznava tovrstno prakso...telepatijo.

Mah, saj jemljem vse skupaj z določeno rezervo - nič bat. Verjamem pa zato tem zadevam, ker imam sam nekaj izkušenj s tem - zelo podobnih, kot so bile predstavljene. Moji doživljaji pa so se odvijali pred nekaj desetletji tako, da tebi ni treba vleči paralele med discovery-jem in mojo "paranojo". S parapsihologijo se pa znanost in to taka prava na trdih tleh stoječa znanost, ukvarja velikooo dlje kot sva mi2 na svetu. Zanimivo, da sem na faxu med študijem in sicer od zelo resnege profesorja obče psihologije izvedel, da je takratna komunistična CCCP imela 6 inštitutov za proučevanje parapsiholoških fenomenov - koliko jih deluje še danes ne vem.

To sploh ni sporno, da je človek žival. Dognati morava, če se v kakšni poglavitni vedenjski stvari razlikuje od najbolj sorodnih živali. Jezik in kulturo (mislim na zgradbe, ideje, pesmi, orožje, orodje, skratka civilizacijsko zapuščino) ima bržkone najbolj razvito, vsaj med življem, ki nam je znano. Lahko temu ugovarjaš? Poustvarja tudi neke ideale in sanje, čeprav jih s svojo nagonsko naravo nenehno tepta. Ob tem se zastavi vprašanje, čemu se je človek kot tako nenavadno bitje sploh razvil, namreč zakaj "fantazira" in si "po nepotrebnem greni življenje"? Ali pa je vse, kar na videz presega živalsko/nagonsko, le anomalija v razvoju vrste? Upam, dragi No.1, da boš odgovarjal resno, četudi tu in tam cenim tvoj nemalokrat zanimiv humor.

Med

nama je razlika v tem, da ti hočeš obravnavati razliko med najbolj razvito živalsko vrsto planeta in ostalimi vrstami po sistemu "behaviorističnih psiholoških šol" iz začetkov zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja. Ta način je že davno prekril prah zgodovine, tako da so te metode dostopne le arhivarjem, ki v obliki profesorjev pshologije mučijo svoje študente/ke ali dijake/inje z zgodovino razvoja psihologije, psihopatologije, klinične.. in drugih vej psiho-znanosti. S tem nikakor (kot to niso mogli behavioristi) ne boš nikamor prišel, z naštevanjem vedenjskih oblik, sanj (BTW vsi sesalci tudi sanjajo), sanjarjenj, poezije itd itd. To so dvolj nezanesljiva tla, kjer te lahko vsak nabrit osnovnošolec sesuje z vprašanjem: "Stric, kako pa veste, da hobotnice nimajo svoje poezije, katero izražajo s položajem lovk? Kako veste, da ribe ne sanjarijo, da bi bile veliki kiti? A ste jih wprašow .. naredu anketo?"

Da

bi lahko utemeljil razlike moraš najprej poiskati skupne točke med človekom in opicami ter kasneje ostalimi vrstami. Tako se ti razlike veliko bolj očitno pokažejo. Predvsem je pa to že definirano in sicer zelo na kratko:

Tako kot se krokodil razlikuje od krave po tem, da zna plavati pod vodo, da ima krava roge, krokodil pa ne .. tako se homo sapiens od drugih živalskih vrst razlikuje po tem, da ima najbolj razvite možgane. Neizpodbitno dejstvo je, da se možgani še vedno izredno hitro (glede na evolucijo) razvijajo in kot organ rastejo, kar so dokazali z meritvijo volumna lobanj ljudi pobitih v francoski revoluciji najdenih v množičnih grobiščih. Lobanje so imele v povprečku par kubičnih centimetrov manjši volumen, kot je povpreček danes. V grobiščih je bilo dovolj lobanj - natančne številke ne pomnim - bilo je nekaj 100 ... mogoče več od 500 kom. V malo več kot 200 letih je volumen možgan narasel za okoli 2 kubična cm .. to je blazno veliko za nek organ, ki naj bi bil podvržen evoluciji.

Torej,

nenadoma sva se znašla pred povsem novim področjem:

ČLOVEK JE ŽIVAL KATERE EVOLUCIJSKI VIŠEK ABSOLUTNO NI DOSEŽEN (kot je recimo pri morskem psu) IN SE NJEN GLAVNI OPRGAN - MOŽGANI - ŠE RAZVIJA. V kaj se bo končno razvil .. pa si nihče ne upa predvidevati. Med nami žive ljudje/osebki, katerih možgani so bolj razviti od ostalih (po Gausovi normalni krivulji to mora biti tako) in imajo različne sposobnosti veliiko bolj izražene od povprečnih pripadnikov vrste. In to ne samo v matematiki, umetnosti ali kar je pač tuzemsko priznanih dejavnosti.

A ja - kako so slikali možgane med telepatsko dejavnostjo. Kot vse ostale dejavnosti možganov - le da je osebek med slikanjem bil aktivno usmerjen v oddajanje neke svoje misli ali predstave.

:yes:

Avgust 7, 2006

Čisto lingvistično - žival pač rečemo biološkim živim bitjem, ki ne sodijo v našo biološko vrsto.

A sve su ostalo nianse... eni hočejo bit živali (najraje so levi, gorile, nekatere so kače, afne, ... jaz sem pa slon, ki se boji bele miške, ali nilski konj, ki serje na orjaški kup v vogalu svoje parcele). Drugi nočejo biti živali in iščejo višje cilje, a kljub temu kdaj zanihajo v živalskost, če jih kaj iztiri ali jim požene hormonski tok ...

Avgust 7, 2006

sicer nisem nikoli razumel zakaj sem po fu.u od ženske slišal "ti si žival", ampak zdaj vem! :grim

I´m proud to be an animal....sploh!

Avgust 7, 2006

Mah, saj jemljem vse skupaj z določeno rezervo - nič bat. Verjamem pa zato tem zadevam, ker imam sam nekaj izkušenj s tem - zelo podobnih, kot so bile predstavljene. Moji doživljaji pa so se odvijali pred nekaj desetletji tako, da tebi ni treba vleči paralele med discovery-jem in mojo "paranojo". S parapsihologijo se pa znanost in to taka prava na trdih tleh stoječa znanost, ukvarja velikooo dlje kot sva mi2 na svetu. Zanimivo, da sem na faxu med študijem in sicer od zelo resnege profesorja obče psihologije izvedel, da je takratna komunistična CCCP imela 6 inštitutov za proučevanje parapsiholoških fenomenov - koliko jih deluje še danes ne vem.

Daj bodi toliko dober in navedi od kdaj (približno letnico) naj bi se "prava" znanost ukvarjala s parapsihologijo. Res je bilo to področje precej zanimivo v času hladne vojne, najbrž tudi prej. Toda zagotovo ne v začetni fazi razvoja psihologije. Sicer imaš kup inštitutov za preučevanje alternativnih zadev tudi danes. Recimo inštitut za duhovno rast, inštitut za zdravo prehrano, inštitut za razvoj osebnosti, ipd. Da je država nekatere izmed "parapsiholoških" podvigov financirala, je tudi meni znano. Sicer pa nisem zanikal teh pojavov, le uradna znanost je, kolikor vem, neopredeljena (mislim da jih mainstrem še vedno močno zanika).

Med

nama je razlika v tem, da ti hočeš obravnavati razliko med najbolj razvito živalsko vrsto planeta in ostalimi vrstami po sistemu "behaviorističnih psiholoških šol" iz začetkov zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja. Ta način je že davno prekril prah zgodovine, tako da so te metode dostopne le arhivarjem, ki v obliki profesorjev pshologije mučijo svoje študente/ke ali dijake/inje z zgodovino razvoja psihologije, psihopatologije, klinične.. in drugih vej psiho-znanosti. S tem nikakor (kot to niso mogli behavioristi) ne boš nikamor prišel, z naštevanjem vedenjskih oblik, sanj (BTW vsi sesalci tudi sanjajo), sanjarjenj, poezije itd itd. To so dvolj nezanesljiva tla, kjer te lahko vsak nabrit osnovnošolec sesuje z vprašanjem: "Stric, kako pa veste, da hobotnice nimajo svoje poezije, katero izražajo s položajem lovk? Kako veste, da ribe ne sanjarijo, da bi bile veliki kiti? A ste jih wprašow .. naredu anketo?"

Nočem biti žaljiv, ampak po prebranem močno dvomim, da razumeš poanto behaviorizma. Kot prvo, ta smer je v psihologiji še vedno prevladujoča...pustiva zdaj klinično psihologijo. In (neo)behaviorizem gonijo ne le v ameriki, pač pa tudi pri nas. To in razne kognitivne pristope. Sicer pa povej, kako boš izvajal eksperimentalno psihologijo? Danes se jo, kolikor vem, ravno z behaviorističnimi in nevropsihološkimi (oz. biološkimi) pristopi. Dejal si še, da me lahko vsak pobič pobije, češ kako naj vem ali mimika hobotnice ne izraža njene poezije in kako naj vem, da ribe ne sanjajo o kitih? Ja hudiča, saj to pravim, ne morem vedeti. Saj to je tudi poanta behaviorizma, ko je trdil, da je preučevani subjekt črna škatla, neznano, opazujemo lahko le opazne znake. Ugibanja o notranjih doživljajih se behaviorizem izogiba. Vidiš, ta pristop sem izbral zato, ker res ne morem vedeti kaj tuhta hrček in kaj počne hobotnica s svojim lovkarjenjem. Še najmanj se zmotim, ko opazujem vedenje subjektov, čeprav tudi tu vse ocenjujem s človeške perspektive. Kot dodadek: tudi meni behaviorizem ni pri srcu, a včasih se zdi pač najbolj uporaben.

Da

bi lahko utemeljil razlike moraš najprej poiskati skupne točke med človekom in opicami ter kasneje ostalimi vrstami. Tako se ti razlike veliko bolj očitno pokažejo. Predvsem je pa to že definirano in sicer zelo na kratko:

Tako kot se krokodil razlikuje od krave po tem, da zna plavati pod vodo, da ima krava roge, krokodil pa ne .. tako se homo sapiens od drugih živalskih vrst razlikuje po tem, da ima najbolj razvite možgane. Neizpodbitno dejstvo je, da se možgani še vedno izredno hitro (glede na evolucijo) razvijajo in kot organ rastejo, kar so dokazali z meritvijo volumna lobanj ljudi pobitih v francoski revoluciji najdenih v množičnih grobiščih. Lobanje so imele v povprečku par kubičnih centimetrov manjši volumen, kot je povpreček danes. V grobiščih je bilo dovolj lobanj - natančne številke ne pomnim - bilo je nekaj 100 ... mogoče več od 500 kom. V malo več kot 200 letih je volumen možgan narasel za okoli 2 kubična cm .. to je blazno veliko za nek organ, ki naj bi bil podvržen evoluciji.

Dober si ni kaj. Meni očitaš behaviorizem, sam pa zapadaš še v bolj arhaično fiziologijo. Se ti ne zdi malo drzno spekulirati o evoluciji na osnovi podatkov, ki se zbirajo 150 ali 200 let, pa še to z pomočjo različnih metodoloških pristopov. Vprašanje je tudi, kako na velikost možganov vplivajo drugi dejavniki, recimo prehrana, idr...kar potem ni toliko stvar evolucije v nekem dolgoročnem smislu, pač pa posameznih značilost nekega habitata. Praviš torej, da ima človek najbolj razvite možgane. Daj opredeli to tezo: misliš najtežje možgane, največje, najbolj prepleten nevronski klopčič ali kaj?

Torej,

nenadoma sva se znašla pred povsem novim področjem:

ČLOVEK JE ŽIVAL KATERE EVOLUCIJSKI VIŠEK ABSOLUTNO NI DOSEŽEN (kot je recimo pri morskem psu) IN SE NJEN GLAVNI OPRGAN - MOŽGANI - ŠE RAZVIJA. V kaj se bo končno razvil .. pa si nihče ne upa predvidevati. Med nami žive ljudje/osebki, katerih možgani so bolj razviti od ostalih (po Gausovi normalni krivulji to mora biti tako) in imajo različne sposobnosti veliiko bolj izražene od povprečnih pripadnikov vrste. In to ne samo v matematiki, umetnosti ali kar je pač tuzemsko priznanih dejavnosti.

A ja - kako so slikali možgane med telepatsko dejavnostjo. Kot vse ostale dejavnosti možganov - le da je osebek med slikanjem bil aktivno usmerjen v oddajanje neke svoje misli ali predstave.

:yes:

Kot sem dejal je na osnovi 150-200 let dolge študije (a je bila longitudinalna po fazah ali so vse naredili v enem kosu in so sklepali za nazaj na osnovi lobanj?), ki niti pod razno ni celovita, enotna ali metodološko koherentna (v primeru, da se je izvajala vsa ta desetletja....če se je izvedla v enem kosu, je zgodba drugačna), preveč tvegano sklepati na evolucijske zakonitosti. Ne veš tudi ali je na spremembo možganov v zadnjih nekaj sto letih vplivala hrana (izobilje), drugi dejavniki. Last but not least, praviš da so merili lobanje, pri 2 kubičnih centimetrih je malo tvegano podajati tako "neizpodbitne" sodbe, posebej ker ne vem kakšna so odstopanja pri korelaciji med velikostjo lobanje in možganov.

Drugače ma pa veseli, da si se razpisal in navrgel kar nekaj tehtnih argumentov. Če imaš dobro literaturo o teh študijah lobanj se priporočam...mi jo prosim na pm sporoči.

Avgust 7, 2006

In če smo že pri živalih - raste mi pleša, verjetno to pomeni, da se spreminjam iz leva v anakondo.

No, tudi to je nekaj - bom vsaj imel svojo levitev in si naredil lepe čeveljce iz kačjega usnja. Ko bom, če, spet človek, seveda.

Avgust 8, 2006

1 Daj bodi toliko dober in navedi od kdaj (približno letnico) naj bi se "prava" znanost ukvarjala s parapsihologijo.

2 Drugače ma pa veseli, da si se razpisal in navrgel kar nekaj tehtnih argumentov. Če imaš dobro literaturo o teh študijah lobanj se priporočam...mi jo prosim na pm sporoči.

1 s para-pojavi se ljudje ukvarjajo že od pradobe naprej, in ko so prvi "znanstveniki" začeli selekcionirati in urejati svoje zaključke v zgodnjem sr. veku, kar se razume kot rojstvo znanosti, so se stalno pojavljali neki nerazumljivi (še danes) efekti - tako, da datum za to je nemogoče opredeliti .. pa saj to sam veš, kenede in samo provociraš, da bi naredil vtis na Motomarsofke ;)

2 ta študija lobanj (gre za povprečke velikosti - dobro hranjenih bogatih ljudi .. menda veš koga so giljotinirali v F-revoluciji?) je bila pred kratkim objavljena na Discovery-ju in glede na to, da velikokrat ponavljajo prispevke, sem prepričan, da bo spet na sporedu - v sklopu oddaj "kako delujejo naši možgani" - med tem je bil objavljen tudi prispevek o črncu, ki je v nesreči izgubil celo desno hemisfero velikih možgan in je upravljanje s telesom v popolnosti prevzela leva polovica .. tako da človek povsem normalno živi, le nekoliko počasneje misli in govori. Prikazana je bila scena po nesreči, operacija in postoperativna rehabilitacija ter sedanje življenje.

Vsekakor

mi pa več jasno, kaj hočeš ti dokazati oz povedati razen to, da se preklaš z mano in poizkušaš izpodbiti vse kar napišem brez kakih posebnih argumentov.

Kar

se behaviorizma tiče pa prosim preveri še enkrat svoje podatke, saj danes znanost nudi izredno tehnologijo in postopke, ki so že davno izključili

zaključke "znanosti" na podlagi opazovanja vedenja in statistike v stilu:

" .. če konja brcneš v rit poskoči .." kar lahko zaključimo

iz poizkusa, ko je izvajalec experimenta 10.000 X ponovil experiment ter na podlagi korelacije med brco in poskokom, saj je korelacija 98% in 2%, ko konj ni poskočil, lahko mirno pripišemo utrujenosti noge izvajalca experimenta.

:lol1:

(malo heca za konec)

In če smo že pri živalih - raste mi pleša, verjetno to pomeni, da se spreminjam iz leva v anakondo.

No, tudi to je nekaj - bom vsaj imel svojo levitev in si naredil lepe čeveljce iz kačjega usnja. Ko bom, če, spet človek, seveda.

preveč testosterona pri tebi povzroča to:

- da ti rase pleša

- da nimaš redne menstruacije

- da ti niso zrasli joškoti

- da si kosmat bolj kot bi želel

itd

:yes:

:D

Avgust 8, 2006

Ne vem, kak bi se pa imenovali, če bi kaka brihta pogruntala, da nismo živali? A pol bi bli pa živeki (žival + človek) :D :slap: Če kako novo tujko rabite kr mene vprašite .)

Kaj spet jst <_<

Avgust 8, 2006

Kaj spet jst <_<

ti se nč ne sekiri - gre za slučaj ..

glawno, da nisi več konstantno pijan!

:yes:

Avgust 8, 2006

1 s para-pojavi se ljudje ukvarjajo že od pradobe naprej, in ko so prvi "znanstveniki" začeli selekcionirati in urejati svoje zaključke v zgodnjem sr. veku, kar se razume kot rojstvo znanosti, so se stalno pojavljali neki nerazumljivi (še danes) efekti - tako, da datum za to je nemogoče opredeliti .. pa saj to sam veš, kenede in samo provociraš, da bi naredil vtis na Motomarsofke ;)

A prvi znanstveniki izvirajo iz zgodnjega srednjega veka? Zanimivo. Kolikor v svoji skromnosti vem, so dosti bolj natančno in napredno preučevali zunanji ter notranji svet nekateri "znanstveniki" (pravzaprav svečeniki, misleci in modreci) visokih antičnih kultur. Rojstvo znanosti kot take, torej moderne (prave) znanosti se je pojavilo z prihodom razsvetljenstva. Pred tem je že mogoče kdo kaj pacal, vendar ne uradno, saj bi ga klerikus hitro cenzuriral, če ne celo spravil na grmado. Morebitne parapsihološke pojave so takrat preučevali pretežno eksorcisti, pa še to so jih razumeli in obravnavali kot božje/hudičevo delo. Tako da...v zgodnjem in tudi visokem srednjem veku najdeš kvečjemu alkimijo in teologijo (morda še kanček filozofije)...vse to spoštujem...ampak ne moreš pa temu reči prava znanost.

Kar

se behaviorizma tiče pa prosim preveri še enkrat svoje podatke, saj danes znanost nudi izredno tehnologijo in postopke, ki so že davno izključili

zaključke "znanosti" na podlagi opazovanja vedenja in statistike v stilu:

" .. če konja brcneš v rit poskoči .." kar lahko zaključimo

iz poizkusa, ko je izvajalec experimenta 10.000 X ponovil experiment ter na podlagi korelacije med brco in poskokom, saj je korelacija 98% in 2%, ko konj ni poskočil, lahko mirno pripišemo utrujenosti noge izvajalca experimenta.

Tole na hitro citiram iz wikipedie (v google sem vtipkal "dominant paradigm in psychology")

Cognitivism became the dominant force in psychology in the late-20th century, replacing behaviorism as the most popular paradigm for understanding mental function. Cognitive psychology is not a wholesale refutation of behaviorism, but rather an expansion that accepts that mental states exist. This was due to the increasing criticism towards the end of the 1950s of behaviorist models. For example Chomsky argued that language could not be acquired purely through conditioning, and must be at least partly explained by the existence of internal mental states.

Tako da sem bil delno, vendar le delno v zmoti. Kakor je iz tega razbrati, zdaj v psihologiji prevladuje kognitivizem (čeprav sem ga tudi omenil). Je pa res...v moj prid in tvojo škodo, da se ta v veliki meri opira na behaviorizem.

Raziskave možganov jasno ne temelijo na teh pristopih, pač pa raznih nevroloških/bioloških/kemijskih. To je danes in že nekaj časa popularno. Zato vidiš tudi tiste slike možganskega delovanje, električne vzburjenosti, "obarvanosti" hemisfer, idr. Ne poznam dovolj dobro tega področa, da bi dal roko v ogenj, a po tem kar vem, tudi ti pristopi ne morejo ugotoviti prav veliko o notranjih doživetjih človeka/živali. Ker spet temelijo na preučevanju zunanjih znakov (kot behaviorizem, le da gre tukaj za opazovanje na celični ravni), kot recimo napetost v možganih, nihanje napetosti, sprememba mikro strukture, sprememba kemijske sestave...iz tega se potem sklepa(!) na notranje doživljaje. Recimo, če človeški možgani ob občutenju strahu na 1000 primerih kažejo podobno reakcijo, se potem sklepa, da kadar pride do te reakcije, človek občuti strah. Itd.

Avgust 8, 2006

A prvi znanstveniki izvirajo iz zgodnjega srednjega veka? Zanimivo. Kolikor v svoji skromnosti vem, so dosti bolj natančno in napredno preučevali zunanji ter notranji svet nekateri "znanstveniki" (pravzaprav svečeniki, misleci in modreci) visokih antičnih kultur. Rojstvo znanosti kot take, torej moderne (prave) znanosti se je pojavilo z prihodom razsvetljenstva. Pred tem je že mogoče kdo kaj pacal, vendar ne uradno, saj bi ga klerikus hitro cenzuriral, če ne celo spravil na grmado.

Ali si spregledal narekovaje, ko sem pisal o znastvenikih .. sem pisal takole "znastveniki" .. to pomeni, da je šlo za neke začetnike, ki so se v svojih alkimističnih laboratorijih začenjali zavedati, da lahko vplivajo na stvarstvo. Ti .. mislim, da še vedno nadaljuješ v istem stilu - z malce hudobije prevračaš moje besede. Zelo bi bil vesel, če bi opustil svoj neprijetni stil.

Tukaj

sva jasno oba pozabila na Grke in njihovo matematiko .. jebatga .. tudi to je bila znanost .. da o Egiptu in drugih kulturah sploh ne začneva, saj se bova izgubila okoli izdelave in blazne znanosti, ki je podpirala nastanek Keopsove piramide in drugih nerazložljivih skrivnosti tega planeta starih desettisoče let in nedosegljivih brez znanosti kot take. Kaj hočem reči - v šoli so nam prodali neko trhlo zgodovino naše civilizacije, ki sploh ne drži oz. je tako majava, da se jo da razložiti brez težav na 1000 načinov .. tako da je tole bolje pustiti ob strani ..

Morebitne parapsihološke pojave so takrat preučevali pretežno eksorcisti, pa še to so jih razumeli in obravnavali kot božje/hudičevo delo. Tako da...v zgodnjem in tudi visokem srednjem veku najdeš kvečjemu alkimijo in teologijo (morda še kanček filozofije)...vse to spoštujem...ampak ne moreš pa temu reči prava znanost.

Spet si preskočil tisoče posameznikov od plemeskih vračev naprej, ki so se ubbadali s temi pojavi veliiiko tisočletij predno je uradna zgodovina sploh potrdila nastanek znanosti. Preskočil tudi morje zapisov o teh pojavih nastalih z nastankom pisave in seveda pomešanih z legendami in pregovori, saj takratni zapisovalci niso obvladali zanastvenih metod za to - metod do katerih se je človeštvo pač moralo prekopati skozi svoj obstoj.

Tole na hitro citiram iz wikipedie (v google sem vtipkal "dominant paradigm in psychology")

Cognitivism became the dominant force in psychology in the late-20th century, replacing behaviorism as the most popular paradigm for understanding mental function. Cognitive psychology is not a wholesale refutation of behaviorism, but rather an expansion that accepts that mental states exist. This was due to the increasing criticism towards the end of the 1950s of behaviorist models. For example Chomsky argued that language could not be acquired purely through conditioning, and must be at least partly explained by the existence of internal mental states.

Tako da sem bil delno, vendar le delno v zmoti. Kakor je iz tega razbrati, zdaj v psihologiji prevladuje kognitivizem (čeprav sem ga tudi omenil). Je pa res...v moj prid in tvojo škodo, da se ta v veliki meri opira na behaviorizem.

Zakaj v mojo škodo - ali ti trpiš za kakimi manjvrednostnimi občutki in hočeš meni dokazati kapavemkaj. To ne bo dobro .. res ne .. tale način komunikacije mi ni všeč.

Poleg tega bi lahko vedel, da v vseh znanostih kot so sociologija, filozofija, posebej pa v psihologiji, katero ys osebno najmanj cenim kot znanost - predvsem zato, ker poznam morje psihologov .. torej povsod se neke nove šole ali teorije delno opirajo na prejšnje šole ali teorije - brez tega tako ali tako ne gre s tem da poizkušajo iz bivših šol ali teorij ločiti zrno od pleva, jih delno ovreči in ob enem nadgraditi pozitiven del. Tako so še danes v uporabi nekateri zaključki, katere je ugotovil Freud. Poleg tega - da ne bomo na pamet govorili - začetki behav. so bili res začetkom prejšnjega stoletja, kar si seveda umetelno prikriw.

Raziskave možganov jasno ne temelijo na teh pristopih, pač pa raznih nevroloških/bioloških/kemijskih. To je danes in že nekaj časa popularno. Zato vidiš tudi tiste slike možganskega delovanje, električne vzburjenosti, "obarvanosti" hemisfer, idr. Ne poznam dovolj dobro tega področa, da bi dal roko v ogenj, a po tem kar vem, tudi ti pristopi ne morejo ugotoviti prav veliko o notranjih doživetjih človeka/živali. Ker spet temelijo na preučevanju zunanjih znakov (kot behaviorizem, le da gre tukaj za opazovanje na celični ravni), kot recimo napetost v možganih, nihanje napetosti, sprememba mikro strukture, sprememba kemijske sestave...iz tega se potem sklepa(!) na notranje doživljaje. Recimo, če človeški možgani ob občutenju strahu na 1000 primerih kažejo podobno reakcijo, se potem sklepa, da kadar pride do te reakcije, človek občuti strah. Itd.

Tule

je treba seveda upoštevati tudi vso kemijo, ki je že pojasnjena pri delu možgan in tudi to, da ob določenem dogodku razne žleze izločajo hormone, ki .. blablabla .. sy veš kaj mislim - možgani ne delajo sami .. tu se prepleta cela telesna kemija.

Vse

kar na koncu lahko zaključim je to, da je psihologija kot taka zelo neexaktna veda, in da jo z vsem njenimi teorijami vred vedno bolj izpodrivajo druge exaktne vede. Ne trdim, kot boš verjetno mislil na prvi pogled, da je psihologija že out - sploh ne .. vendar je na dobri poti, da bo - dajem ji največ še 40 let. Recimo, eden od primerov, kjer je že dobila nogo so depresije, od katerih so klinični psihologi zeloo dobro živeli, ko so jim žene bogatašev jamrale na kawčih kakšne težave imejo z ljubimci .. in - depre (tiste prave, ne slaba volja) se danes izključno zdravijo s kemoterapijo in sicer izredno uspešno in noben resen ali izobražen zdravnik/psihiater pri resnih težavah ne bo več kakal s kakimi drugimi "psihovariantami" ala grupne terapije, treningi taki in drugačni .. predpisow bo prave tabletke in zadeva bo rešena v nekaj tednih.

:yes:

Avgust 8, 2006

Broj Jedan:

Bom kratek. S tem kar si nazadnje spisal, se večji del strinjam. Toda par zadev bi vseeno pokomentiral. Praviš, da sva oba pozabila na Stare Grke? V prejšnjem postu sem omenjal, da je začetke znanosti, oz. predmoderno znanost mogoče zaslediti že v visokih kulturah antike. Torej nisem pozabil na Grke...ti so bili ena izmed pomembnejših visokih kultur antike.

Ko navajaš, da je naša zgodovina sila trhla, ti dam popolnoma prav. Pač ugibamo in (samo)zavajamo, kaj češ.

Tudi behaviorizem ima res začetke v prejšnjem stoletju, vendar znotraj psihologije ni preživet. Drži pa, da je preživet v psihiatriji, ki je pravzaprav vedno bolj ali manj temeljila na tabletarstvu (z izjemo psihoanalize). Farmakokemija (tablete, injekcije) so res prevladujoče, vendar jih sam ne idealiziram in niti pod razno ne odpravijo vse tako, kot sam praviš. Depresije odpravijo z precejšnjimi stranskimi posledicami, recimo otopelostjo, odvisnostjo od nekaterih preparatov, splošnim upadom nekaterih senzornih sposobnosti, idr. Torej, res je, da imajo tablete/injekcije najhitrejše&opazne učinke, vendar tudi dosti stranskih učinkov, vsaj če preparate jemlješ redno dlje časa.

Da tu zabeležeim: sam močno nasprotujem behaviorizmu in sem ga na vsakem koraku spodbijal, čeprav ima določene prednosti. Prav tako v marsičem nasprotujem tabletarstvu in nevropsihiologiji/medicini/kemiji, ker želi vse duševne funkcije, um, duha (če že hočeš) zreducirati na rekacije možganov. Pravzaprav pa nikakor ne moremo vedeti ali psihično funkcijo povzroči rekacija v možganih, ali pa nek metafizični duh najprej sproži reakcijo in jo nato zaznamo, oz. jo morda celo istočasno zaznamo. Seveda lahko rečeš, da če poškodujemo del možganov, potem človek izgubi neko sposobnost - v kolikor je ne prevzamejo drugi deli možganov - , toda to še vedno ne zavrne ali potrdi obstoj duše oz. metafizične entitete. In nisem cerkven človek, brez skrbi...le izpostavljam nekatere probleme...saj tudi sam nimam odgovorov. Pravzaprav vem le, da nič ne vem. Ti si v slabšem položaju...domišljaš si, kot večina, da nekaj veš, pa dejansko tako kot jaz nič ne veš :) No, malo za šalo, malo za res. Naj te potolažim, da se, kot rečeno, z večino zapisanega v zadnjem postu strinjam. In tudi nasprotujem izključno zato, da stvari podrobneje razdelava, osvetliva še iz drugih gledišč. Ker dejansko imava oba in hkrati nobeden prav.

Avgust 8, 2006

Broj Jedan:

Bom kratek.

:lol1: