Blodnja

[Zoolo]

trenutno elvis vs.jlx (?) prepeva po radiu: "a little less conversation" ....

8) 8) 8) 8) 8) 8) 8) 8) 8) 8) :twisted:

[Gregs]

demagogi

kdo koga spreminja? demagog druge ali drugi sami sebe, ker želijo tako?

sploh ne vejo kaj želijo dokler jim to demagog ne pove?

Hmmmm.... dobra je tale....

Kot prvo, nikoli nisem maral demagogov in zanje mislim, da zivijo omejeno. Zaradi svoje moci so slepi in ne vidijo, da kljub temu, da "ovce" ne bi premaknile svoje riti, vseeno niso zadovoljne z nadvlado. Pravi vodja ne diktira, temvec vodi. Pravilno vodenje privede do povecane dodane vrednosti, pa karkoli to ze je (da ne boste rekli, da sem ekonomist :wink:).

Ovcam je potrebno povedati na primeren nacin, kako naj svoje manj kvalitetno zivljenje izboljsajo. Ce pa ga ovce nocejo, je to njihov problem.

Drugace pa: ze vidik demagog-ovce je v principu slab, ker predstavlja grdo obliko diktature. Jaz raje vidim svet okoli sebe kot vodja-vodeni.

Glede na razvoj managementa, organizacije, cloveskih virov, logistike in psihologije, nam znanja ne primanjkuje... Primanjkuje pa nam (pardon, meni ne :wink:) obcutkov, ki vse to znanje pravilno usmerijo.

[Gregs]

Duck it totalno naspidirana ČISTA NEGATIVNA ENERGIJA v tem TOPICU!

Folk upam da se vam bo stanje izboljšu.

Zoolo, ma ne bi se strinjal... Ni slabe energije, ce je ne zelis sprejeti... So samo mnenja.... :wink:

Sicer pa, ..mejmo se radi, mejte se radi, in puste da vas drugi majo radi, ... Pa je----e filozofske ali mačistične maske je treba najprej snet in pustit, da je vsak od nas to kar je in sprejemat druge kot so, ... včasih laufa včasih ne, ...samo ne mi o SPREMINJANJU, ...Roni ljudje smo lahko dovolj motivirani da se malo prilagodimo, ... spremenimo se ne.

Z, my man, tole je pa ZELO lepo slisati od tebe... :wink:

Drugace pa: koliksna je razlika med spremeniti in prilagoditi?! :o

Ker prilagajanje predstavlja doloceno spreminjanje. Recimo, solski primer:

1. "prilagodim" vstajanje iz 7:30 na 7:20, ker zelim v miru pojesti zajtrk.

2. "spremenim" vstajanje iz 7:30 na 7:20, ker zelim v miru pojesti zajtrk.

Koliksna je razlika? V vsakem primeru vstanem 10 minut prej, rezultat je isti. Torej je prilagajanje sprememba in sprememba prilagajanje. Skratka: razlika v mojem obnasanju obstaja in to nas evolucijsko vodi naprej.

[Pravokotar]

Spremembe v obnašanju so plitve, navadno kratkotrajne in razmeroma pogoste.

Spremembe v samem bistvu so globoke, dolgotrajne in jih praktično ni.

PEPE

[Zoolo]

Spremembe v obnašanju so plitve, navadno kratkotrajne in razmeroma pogoste.

Spremembe v samem bistvu so globoke, dolgotrajne in jih praktično ni.

PEPE

PEPE HVALA!

@Gregs, ... Sprememba je nemogoča, ... prilagajanje je plivtvo (kot pravi PEPE) in samo dokler smo primerno motivirani.

Banda HF! :lol: 8)

[klimbra]

demagogi

kdo koga spreminja? demagog druge ali drugi sami sebe, ker želijo tako?

sploh ne vejo kaj želijo dokler jim to demagog ne pove?

Hmmmm.... dobra je tale....

Zaradi svoje moci so slepi in ne vidijo, da kljub temu, da "ovce" ne bi premaknile svoje riti, vseeno niso zadovoljne z nadvlado. Pravi vodja ne diktira, temvec vodi.

Ovcam je potrebno povedati na primeren nacin, kako naj svoje manj kvalitetno zivljenje izboljsajo. Ce pa ga ovce nocejo, je to njihov problem.

quote]

UPSSSSSSSSSSSS.....globoke misli!!! 8) :o

Pa ti veš,kdo vodi ovce po pašniku???????

Samo v dodatek k splošnemu znanju......KASTRIRANI OVEN!!!!! :?: :!: :D :shock: :D :D :D

[Gregs]

Spremembe v obnašanju so plitve, navadno kratkotrajne in razmeroma pogoste.

Spremembe v samem bistvu so globoke, dolgotrajne in jih praktično ni.

PEPE

PEPE HVALA!

@Gregs, ... Sprememba je nemogoča, ... prilagajanje je plivtvo (kot pravi PEPE) in samo dokler smo primerno motivirani.

OK, kakor kdo.... Zase vem, da se v dolocenih stvareh spreminjam in bolj ko to delam, boljse je moje zivljenje. Za ostale mi je pa vseeno, kaj delajo in kako zivijo svoje zivljenje. Ni moj namen kogarkoli spreminjati in mu vsiljevati svoje mnenje. Delajte, kot zelite, zivite, kot zelite.... Samo glejte, da ne izumrete...

[Gregs]

Pa ti veš,kdo vodi ovce po pašniku???????

Samo v dodatek k splošnemu znanju......KASTRIRANI OVEN!!!!!

Hvala za informacijo.

Drugace pa: mi je vseeno, kdo jih vodi... Jaz tako ali tako ne zelim voditi nikogar, ker se mora vsak sam. Zato pa sem proti demagogom, kot sem ze rekel. Vendar pa: ce kdo potrebuje pomoc pri usmeritvi, pa lahko vseeno povem svoje mnenje. Vodi se pa potem spet sam...

[Leon]

Gregs, glede spreminjanja se popolnoma strinjam s teboj. Tudi sam se globoko v sebi spreminjam – dolgoročno. Spreminjam se v smer, ki ji želim slediti in ki jo odkrivam tekom življenja. Ne moreš pač ob rojstvu že vsega vedeti. Življenje te šele napolni z informacijami, na podlagi katerih se odločaš. Zato pa moraš vedno ostati podoben Gregsu, mlad, odprt novostim, jih dojeti in se odločiti, če želiš, da postanejo del tebe. Biti moraš dovolj velik, da dojameš besede drugih ne le tako kot jih interpretira tvoja domišljija, temveč čim bližje tistemu, kar je njihov avtor res želel z njimi povedati.

Gregs ju ar de viner in mj ajz. :)

Klimbra: »...Pa ti veš,kdo vodi ovce po pašniku???????

Samo v dodatek k splošnemu znanju......KASTRIRANI OVEN!!!!!...«

Da, če se zaveda, da je vodja in je s tem obremenjen. Moje mišljenje in dojemanje stvari.

[Pravokotar]

Govorimo rahlo drug mimo drugega. Ne zanikam rasti, nadgrajevanja, spreminjanja vedenjskih vzorcev, učenja. Zanikam možnost spreminjanja najgloblje biti, srčike, jedra.... ta je in ostane nespremenljivi fundament, na katerem gradiš.

PEPE

[Leon]

PEPE daj povej malo več o srčiki, jedru, biti, prosim. So me same oči.

[Pravokotar]

Zanimivo, ravno ko sem bral tvoj post, sem se pogovarjal s Kekcem, ki je agronom in mi je prišla na misel tale primerjava:

izbereš si čedno kutinovo drevesce. To je osnova. Nanj lahko cepiš denimo breskvo, marelico, nektarino, češpljo,.... lahko celo več stvari naenkrat, lahko letos eno, drugo leto dodaš drugo..., nadgrajuješ. Toda osnova, srčika, temelj, na katerega vse nadgrajuješ in od katerega je pravzaprav vse odvisno, je še vedno - kutinovo drevesce. Pa če kdo to vidi ali ne.

PEPE

[Leon]

PEPE res je, kar praviš o kutinovem drevescu.

V temi Motocikli smo enkrat govorili o PowerCommanderju (PC), ki ga uporablja Busa na svoji Hayabusi (Suzuki GSXR1300). Agregat motocikla deluje tako, da mu nek računalnik dozira neko zmes goriva in zraka. Če zamenjaš del računalnika, da dozira drugačno zmes goriva in zraka, postane argegat zelo drugačen, ima drugačne lastnosti. Sicer drži, da v osnovi še vedno ohrani napr. lastnost dvovaljnika, štirivalnika,... Če se želi spremeniti lastnosti agregata, obstaja poleg zamenjave dela računalnika, še možnost s PC, t.j., da računalnik ostane nespremenjen in se doda še en računalnik, ki prestreza izhodne podatke prvega, jih poneveri po naši želji in jih posreduje dalje. Skup je navzven viden kot bi imel v osnovi računalnik po svoji želji.

Preneseno na človeka. Prvi računalnik je podzavest, drugi zavest. Ali je mogoče, da strahopetca ni vedno strah? Da materialist postane asket? Lopov poštenjak? Samotar družabnež? Na trenutke gotovo. Za koliko časa, pa je odvisno od vložene energije. Travma in hipnoza sta npr. dve možnosti, da se človek spremeni tako, da navzven deluje kot bi imel drugačno bit, srčiko. Osebo ocenjuješ po lastnostih, ki jih ima. Misliš, da kot opazovalec ne bi dobil drugačne slike o njej?

[Pravokotar]

Ježeš, Leon, o motorjih in podobni železnini nimam pojma in me tudi ne zanima kaj dosti več kot toliko, kako se z njimi peljem. Kar se pa ostalega tiče:

1. Ne verjamem, da v kakem človeku biva samo en pol.

2. Bistvo ni v ničemer odvisno od opazovalca. Od opazovalca je odvisno le to, koliko je za določeno osebo zainteresiran, koliko energije je pripravljen vložiti v to, da se bo temu bistvu približal in morebiti z njim harmoniral. In potem lahko začneva še dolgo razpravo o tem, kako se človeku približati, da te bo sprejel in ti bo sposoben in voljan odpreti vratca do svoje srčike. Pa saj odgovor nedvomno poznaš.

PEPE

[IKE]

Drugace pa: koliksna je razlika med spremeniti in prilagoditi?! :o

Ker prilagajanje predstavlja doloceno spreminjanje. Recimo, solski primer:

1. "prilagodim" vstajanje iz 7:30 na 7:20, ker zelim v miru pojesti zajtrk.

2. "spremenim" vstajanje iz 7:30 na 7:20, ker zelim v miru pojesti zajtrk.

Koliksna je razlika? V vsakem primeru vstanem 10 minut prej, rezultat je isti. Torej je prilagajanje sprememba in sprememba prilagajanje. Skratka: razlika v mojem obnasanju obstaja in to nas evolucijsko vodi naprej.

Dovolite mi, da se še jaz malo vmešam ... nekako bi se rad vključil v te življenske teme, pa se nikakor ne morem, ker vidim, da ne znam izbirati besed tako kot nekateri od vas, pa vseeno ...

Gregs dal si dober primer, vendar me tule bega ena stvar ... vprašal sem se, ali boš oziroma želiš zajtrkovati vsak dan ?

Tu je po mojem ključna razlika. Zakaj ?

Če si želiš zajtrk le en ali dvakrat tedensko, je to zame prilagoditev, saj se ravno zaradi zaradi mirnega srkanja kave in grizenja ne vem česa vstaneš teh deset minut prej. Kar pomeni, ko nimaš potrebe po hrani pač živiš svoje življenje s svojimi navadami.

Kaj se zgodi, ko sam sebi rečeš ... tako od danes naprej se vstajam ob 7:20 pa če jem ali ne. V tem primeru pa gre dejansko za spremembo, ki se v nas naseli, neglede na dan in razpoloženje.

Prilagoditev je trenutna sprememba, ki nam pomaga doseči točno določen cilj, sprememba pa je lastnost, ki jo prevzamemo za dalj časa.

[Leon]

IKE 8) in upam, da ti je žar prijal in da si si potem uspel odtrgati še nekaj časa zase in enga »odžagati« v senčki. Ti se nikamor ne vmešavaš, ker si že del tega. :) Ti sam piš.

PEPE 8). Me radovednost daje. Zakaj se pa želimo spreminjati, kdor pač se? Eni se želijo spremeniti, da bi bili bolj všeč okolici, neki osebi, zunanjosti. Torej za njih je pomembno kako bodo vidni navzven, preko svojih lastnosti in signalov, ki jih oddajajo. Zopet drugi zato, ker so prišli do nekega globokega spoznanja v sebi bodisi, da so nabasali na neke informacije, ki so jim dale slutiti, da obstaja še nekaj kar jih zelo vleče bodisi, da so ugotovili v svojih očeh, da jih enostavno njihovo življenje vodi v pogubo in se morajo nekako rešiti brezna, začeti znova, drugače. Eni so za spremembo voljni vložiti več svoje energije, se spremeniti, drugi manj, se le prilagoditi, odvisno pač koliko jim stvar pomeni, kot sta PEPE in IKE pravkar dejala. Kakorkoli, v končni fazi se spreminjamo ali prilagajamo zato, da izgubimo neko negativno energijo v sebi, ki nas bremeni, muči, ubija. Nekaj s čimer nismo zadovoljni. Tudi, če se za opazovalca dejansko ne spremenimo, mi pa smo prepričani, da smo se, smo že srečnejši, ker menimo, da smo uspeli. Ker je DNK zapečaten, res drži, da je srčika ista. Ampak um je pa prilagodljiv. Um je SoftWare in sicer RAM ne ROM (dvosmeren ne enosmeren) ne HardWare. Kot za vsako spremembo je pač potrebna vložena energija. Menim, da ga je mogoče precej spremeniti. Napr. razne psihične bolezni. Se spominjam oddaje na TV, ki je opisovala »bolezen«, ko si povsem zdravi ljudje želijo amputacijo svojih nog, ker so prepričani, da jih le te ovirajo. Ne bi zastonj prakticirali šok terapijo z električnim tokom. Torej za spremembe, ki jih večinoma mi potrebujemo menim, da smo spremenljivi. In zaradi svojega notranjega zadovoljstva, se je potrebno potruditi, da se spremenimo, če tako ugotovimo.

[Pravokotar]

Leon, vrli moj možakar, si že kdaj pomislil na to, da bi spremenil poklic in šel vrtat vodnjake? :wink: Mislim, da bi izbezal vodo od koderkoli, pa če bi moral vrtati na drugo stran in spet nazaj...

Naj ti izdam skrivnost: DNA me zanima ravno toliko kot motorji, RAM, ROM in vse ostale čirečare, torej NIČ. Če si mi prej sledil, sem zanikal prisotnost enega samega pola v človekovem bistvu. Nima smisla naštevati dejavnikov, ki privedejo do tega, da en pol postane prevladujoč v določenem trenutku, na daljši ali krajši rok, vsaj dokler obdelujeva povsem imaginarne primere. Praktičnih se tako ne bova lotila, razen morebiti vsak zase, za svojo lastno rabo. Spreminjanje, kot mu ti praviš, je zame samo to, da zaradi neke potrebe v določenem trenutku aktiviraš nek drug pol, ki je bil dotlej potisnjen v ozadje. Potrebe pa so lahko take ali drugačne, od enostavnega zbujanja pozornosti do skrajne stiske. In, ne boš verjel, strogo zastopam trditev, da je tudi norost stvar odločitve. V vsakem od nas je zametek norosti, kot tudi zametek "normalnosti", karkoli že to je. Okoliščine lahko privedejo do tega, da se umakneš v norost (začasno), da bi ohranil zdravo pamet, kakorkoli absurdno se to sliši. Tako kot lahko delaš samomor na obroke, da se ti ni treba dokončno ubiti. Vse je v nas, vse je dano, vprašanje je samo, kaj in zaradi česa v določenem trenutku aktiviraš. Take so moje izkušnje.

Lahko noč, PEPE

[IKE]

Tudi jaz se strinjam s tem, kar je napisal Pepe, da v človeku ni enega samega pola, čeprav si človekovo dvopolnost nekako delim kot srce ali čustva na eni strani in možgani ali um na drugi. Zakaj ?

Že od nekdaj se sprašujem in razmišljam, kaj bi bilo, če bi nam en pol enostavno omrtvili ali odvzeli ... torej ali bi lahko le ljubili ali pa samo razmišljali.

Če bi imeli samo čutni del, bi verjetno počenjali vse mogoče, le da bi dosegli ali doživeli tisto, kar nas bi bogatilo in nas polnilo z ljubeznijo, neglede na obsodbe okolice ali lastne proseje, če smo storili prav.

Če bi znali samo razmišljati bi postali mini roboti, ki bi delali vse samo za hobi, za diplome, pokale in ostala priznanja. Pa kaj, pokal kot žlahtna kovina, diploma kot papir ... vsega doseženega žal ne bi mogli oceniti in ovrednotiti, saj ne bi bili sposobni čutiti.

Se pravi, da moramo najprej dobro sinhronizirati oba pola glede na željo o lastni podobi in nastopu do svojih najbližnjih ali okolice kjer živimo in na račun odmeva le teh ljudi, ki jih sami cenimo in spoštujemo po lastni presoji, če smo pripravljeni in si to želimo, začnemo prenovo v sebi.

Vzamimo kot primer kozarec, v katerega lahko za primer nalijemo vino in radensko. Več kot bo vina manj bo radenske in obratno. Tudi ljudje imamo svoj prostor kamor shranjamo svoje bogastvo in tudi v nas na račun enaga trpi drugo. Kozarec je vedno enak in ne raste, človek pa odrašča in s svojimi izkušnjami bisti in čisti svoje skladišče, nepomembne in zanemarljive stvari in doživetja zamenjuje z novimi in se na ta račun bogati. Kot posledico mnogih prelivanj v kozarec in iz njega, se ta lahko stre, ravno tako lahko tudi človek zradi prevelikega nihanja med tem in onim postane v naših očeh norec ali čudak, zakaj je tako pa bo vedel samo opazovani, pa še to komaj takrat, ko be spet trdno stal na tleh in našel pravo pot v prihodnost.

[Leon]

Ko že ravno oba omenjata »norost« in pole. V temi Ljubezen je Robicop odprl temo »1000 batin« ali nekaj podobnega. Pač lahko bi govorili tudi o drugi temi, samo mora biti mejna, da v nekaterih zbuja občutek, da je meja razumnega z norostjo. Tam notri je razumljivo najti tudi odklonilna mnenja do v knjigah opisane tematike. Nekateri celo težko razumejo tovrstno tematiko ali jo celo apriori zavračajo, ne, da bi jo najprej sploh poskušali doumeti iz drugega zornega kota, torej najprej sprejeti, dojeti, obsoditi in nato zavzeti stališče do tematike. Nekaterim so tiste zgodbe že meja, drugim še ne. Ampak ravno takšne stvari nam definirajo enega od polov (upam, da negativnega), nam postavijo referenčno točko, od katere v drugo stran je iskati drugega (upam, da pozitivnega).

Kakšno vlogo imata »razdalja« in med poloma in »višina« referenčne točke na naše življenje?

Če se oziram na rek, da »med norcem in genijem ni daleč«, ki je podoben tistemu, da »vse poti vodijo v Rim«, potem dobim asociacijo na krog, torej da se pola tam nekje srečata. Težko razumljivo. Bolje je uporabiti + in – naboj in dogovor, da naj bo sila med njima enaka za vse ljudi. Iz narave izhaja, da je količina + vedno enaka količini -. Z enako silo se privlačita + in –na neki razdalji, kakor manjša + in – na manjši razdalji. Torej razdalja definira velikost + in -, količino energije, sposobnost, kapaciteto, vse ob zgornjem dogovoru. Kaj pa referenčna točka? Pri enem paru ne pomeni nič. Pri dveh ali večih (okolica) pa že lahko služi za primerjavo do kod sežejo + parov pri skupno zapečatenih -. Ampak to je težko prevesti na ljudi. Bolje bo, da povprečje okolice definira referenčno točko glede na izkustva. Izkustva zato, ker ima referenčna lega velik vpliv s posledicami v okolici.

Torej, če se vrnem k Robicopovi temi. Tam prisotna mnenja so odraz okolja v katerem posamezniki živijo in njihove kapacitete.

Ali ni krasno in zanimivo, ko spoznaš resnico, da so pokali, diplome in ostala priznanja, dokaz (naj bi bil, če so pošteno zasluženi), da si pač sposoben nekaj od sebe dati. Da so si ljudje s prvimi, drugimi in tretjimi na tistem življenjskem nivoju, ki so ga z njimi dosegli enaki, čeprav so hodili po različnih poteh do njega. :) 8) In, da je še več teh poti. Torej so vse tri naštete vrste poti neka človeška prispodoba za povsem naravne zakonitosti, ki jih poznajo tako plemena v Afriki, kot mi v našem svetu. Žalostno je le, da velikokrat vidimo le sebe. To bo zaradi tega ker smo dejansko na nižjem nivoju, kot si mislimo.

[IKE]

Leon ... spoznanje in nagrade ob doseženih rezultatih so vsekakor lep in nepozaben pečat za vloženo delo in dosežen cilj. Tudi poti do določenega cilja so si lahko zelo različne, zakaj, pa je spet skrivnost ali lastna izbira posameznika.

Čisto nepomemben primer ... v sredo nameravam priti v OLP, kar pomeni da je moj cilj točno določen, pot pa bom podredil še nekaterim malenkostim, ki ne bodo direktno vplivale na doseg cilja. Ker sem časovno dokaj na tesno in se v Ljubljanski konec vozim poredko, bom naredil majhen ovinek in se še nekje oglasil. Cilj bo zaradi tega dosežen kakšnih 20 minut kasneje, a dosežen bo.

Dvomim, da ima lahko nekdo v sebi samo en cilj in dokler ga ne doseže, ne misli na nič drugega. Žal bi potem naše življenje izgledalo kot stikalo ali lomljena črta, kjer bi na poti iz točke A v točko B bili vklopljeni, na točki B bi se izklopili - ustavili in premleli vse vloženo in doživeto, ocenili svoje počutje ter počakali na odziv okolice, mogoče na kakšno pohvalno besedo ali dejanje, nato pa si na osnovi vsega zadali in poiskali smer za doseg novega cilja v točki C in tako naprej.

Včasih mirno sedim pred hišo in si v mislih pravim ... zdaj pa je potrebno še to in ono, hmmm, pa kako bi želel še to in ono ... no ja, korak za korakom se daleč pride. Hočem povedati, da se z več zadanimi cilji naenkrat naučimo razdajati na več strani, v več straneh dobimo povratne informacije in se s tem bolje vklapljamo v življenje, ki ga živimo pač po svoji presoji. Velik pomen pri tem pa nosi prioritetna lestvica zadanih ciljev, ki si jo spet postavimo sami.

Kar se tiče + in - ter medsebojne razdalje ali sile, ki drži stvar v mirovanju ali harmoniji, pa mislim da je najbolše, če je razdalja čim manjša. Bolj kot sta si dve osebi blizu manjša sila je potrebna za njun obstanek, ljubezen in naklonjenost pa je lahko neizmerno velika. S tem mislim, da ne trošiš preveč energijein partnerja ne rabiš prepričevati naj ostane s tabo, tako ti višek energije, kakor tudi partner pomaga doseči drug cilj, vendar le če bo zadovoljil oba hkrati.

Pa še o tem, kam spadamo in zakaj velikokrat vidimo le sebe ? To je čisto življensko ali morda celo malo nagonsko. Ko majhen otrok, ki še ne zna opisati svojih želja zajoče, je to znak nezadovoljstva in starši mu pomagajo. Pri teh letih mi jok ne pomaga, mogoče le kot olajšanje duše, rezultatov pa ne prinese. Sam si moram pomagati in reševati ter premagovati določene ovire, ki jih piše življenje. Če hočemo nekomu pomagati moramo biti najprej sami močni in sposobni nuditi pomoč, saj bi bili drugače sami na drugi strani. Tu pa je tudi razlog, da je človek grdo rečeno egoist in skrbi zase, lepo pa je ko nekomu ponudi roko v pomoč.

Kako naj vemo kam spadamo ... bolj dol ali bolj gor ? Pri večini stvareh obstajajo enote mere, če teh ni so razne komisije, kaj pa vrednost čkoveka ... jo je sploh možno podati. Štejejo se dejanja. Mislim da to najbolje in vedno dela okolica v kateri živimo in ustvarjamo, le dovzetni moramo biti in se za višjo stopničko še bolj potruditi.

PS : Nikoli ni pametno siliti v nemogoče, kljubovanje pomeni iskanje kompromisa, ravno tako nespametno je tudi podcenjevanje samega sebe, saj bomo potem res hitro na dnu.

[kekec III]

Menda se je res zgodilo...

V avstralskem kvizu sta si pred zadnjim vprašanjem stala nasproti

župnik in ovčji pastir. Zadnje vprašanje pa je bilo: ali uspete v

petih minutah sestaviti kitico, ki se rima na Timbuktu?

Po petih minutah je najprej nastopil župnik:

I was a father all my life, I had no children, had no wife, I read

the bible through and through on my way to Timbuktu..."

Publika je bila navdusena, zupnika so ze skoraj okronali za

zmagovalca, ko je na oder stopil se ovcji pastir:

When Tim and I to Brisbane went, we met three ladies cheap to rent.

They were three and we were two, so I booked one and Tim booked two ...

[Leon]

IKE 8). Sam se počutim varnega, če sem kos večini problemov, s katerimi se soočim. Ko temu ni tako, je pa težko. Zaradi teh težkih časov, se moram spoznavati, da si lahko potem pomagam. Tuja pomoč je prevelik loto in mislim, da si takšnega razkošja negotovosti uspeha enostavno ne morem privoščiti.

Z okolico, ki ocenjuje, so pa lahko problemi, če ni nevtralna in na stopnji, katere dejanja naj bi presojala.

Kekec III 8) :)

[dave the wave]

Prav zanimivo debato ste naceli. Dolocene stvari lahko potrdim, pri dolocenih sem drugacnega mnenja. Debato ste sicer sami zakljucli, dodal sem samo kratke povzetke svojih mnenj.

Ne zanikam rasti, nadgrajevanja, spreminjanja vedenjskih vzorcev, učenja. Zanikam možnost spreminjanja najgloblje biti, srčike, jedra.... ta je in ostane nespremenljivi fundament, na katerem gradiš.  

FUNDAMENT-Samo eno zivljenje imamo, samo eno zivljenje casa ustvarit samega sebe v namen sluzenja sebi in bliznjim.Smo kot skala, ki jo kipar oblikuje in daje zmeraj popolnejso podobo. Ampak, se zmeraj smo skala. Pa ce kdo rece, da se spreminjamo je tudi prav.

Drugace pa: koliksna je razlika med spremeniti in prilagoditi?!  

Ker prilagajanje predstavlja doloceno spreminjanje. Recimo, solski primer:  

1. "prilagodim" vstajanje iz 7:30 na 7:20, ker zelim v miru pojesti zajtrk.  

2. "spremenim" vstajanje iz 7:30 na 7:20, ker zelim v miru pojesti zajtrk.  

Koliksna je razlika? V vsakem primeru vstanem 10 minut prej, rezultat je isti. Torej je prilagajanje sprememba in sprememba prilagajanje. Skratka: razlika v mojem obnasanju obstaja in to nas evolucijsko vodi naprej.  

SPREMINJANJE-Iz vseeno kaksnega razloga si zazelim vstati deset minut prej in vstanem. Zaradi moje zelje nastane sprememba.

PRILAGAJANJE-Sef me okurca ker pozno hodim v sluzbo in na njegovo zeljo vstajam deset minut prej. Nikoli se ne prilagajamo sami sebi.

1. Ne verjamem, da v kakem človeku biva samo en pol.  

POL-Jaz jih pac imenujem potencijali, ki so ustvarjeni ali prirojeni ali pa kombinacija obojih.

Sam se počutim varnega, če sem kos večini problemov, s katerimi se soočim. Ko temu ni tako, je pa težko. Zaradi teh težkih časov, se moram spoznavati, da si lahko potem pomagam. Tuja pomoč je prevelik loto in mislim, da si takšnega razkošja negotovosti uspeha enostavno ne morem privoščiti.  

Z okolico, ki ocenjuje, so pa lahko problemi, če ni nevtralna in na stopnji, katere dejanja naj bi presojala

OBCUTEK VARNOSTI-So dejavniki v zivljenju, ki v nas porajajo obcutke varnosti. Nedvoumno sem spadajo znane situacije, zaupno okolje, blizina ljubecih ljudi. Ampak poglejmo resnici v oci. Na dejavnike okolja ne moremo zmeraj vplivati, hinavscina, umori, kraje, pozari, ekonomske krize, vojne... Spoznavati moramo potencijale v nas samih, ki jih lahko uporabimo v tezkih casih in ki jih spoznavamo samo v tezkih casih. Zavedati se potencijalov lastne moci je pomembno in ne obcutek varnosti. Ko se pocutimo varne, smo tako verjetno pod toplo odejo...

TUJA POMOC-Ja Leon, res je prevelik loto...

OKOLICA-Koliko je pomembno mnenje okolice? Samo za samopotrditev? Potem je njeno mnenje nepomembno.

Če hočemo nekomu pomagati moramo biti najprej sami močni in sposobni nuditi pomoč, saj bi bili drugače sami na drugi strani. Tu pa je tudi razlog, da je človek grdo rečeno egoist in skrbi zase, lepo pa je ko nekomu ponudi roko v pomoč.

EGOIZEM-Preprican sem, da imas v mislih zdrav egoizem in jemanje stvari, ki jih osebno potrebujemo za vecanje notranje moci na poti dusevnega razvoja. Navsezadnje cesar nimamo, tega tudi dat ne moremo.

lp dave_tw

[Gregs]

Če bi imeli samo čutni del, bi verjetno počenjali vse mogoče, le da bi dosegli ali doživeli tisto, kar nas bi bogatilo in nas polnilo z ljubeznijo, neglede na obsodbe okolice ali lastne proseje, če smo storili prav.

Fantje (v zadnjem casu ni se nobena decva nic napisala :wink: hint-hint), precej globoke misli ste napisali... Lepo, lepo... bom pa se jaz na kratko kaj pristavil....

IKE, ze v zgornjem delu tvojega prispevka je zaznati, da je nas custveni del odlocilni. In prav je tako.... Osebno sem bil precejsen del zivljenja (zaenkrat recimo kaksnih 90%) totalen racionalist in uporabnik razuma kot najbolj primernega resevalca tezav.... Kaksna napaka! Dokler se nisem naucil uporabljati obcutkov, sploh nisem vedel, kako lahko se sele potem resujejo tezave in problemi. Bolj, ko uporabljam obcutke, in manj, ko uporabljam razum, boljse, lepse in kvalitetnejse zivim. Seveda uporabljam tudi razum, a za povsem drugacne namene kot prej - torej za resevanje medcloveskih odnosov vsekakor ne. Ja, za kaksno logicno povezovanje, ampak tukaj se zgodba konca... Na zalost mi kdaj se zmanjka poslusati obcutke in se razum za hip prikrade v glavo, pa sem spet malo potlacen in zdrsnem.... a enkrat se tudi to naucim...

[Zoolo]

.... Osebno sem bil precejsen del zivljenja (zaenkrat recimo kaksnih 90%) totalen racionalist in uporabnik razuma kot najbolj primernega resevalca tezav.... Kaksna napaka! ...

Say WHAT?! Racio s čustvi zamenjat pri reševanju problemov? :shock: :shock: :shock: :roll: :shock: :shock: :lol:

No ja enough said!

Zoolo says: "Pri reševanju problemov, realnega življenja RACIO RULEZZZZZZZZZ BIG TIME, ... hmm ne packarija od čustvenega tuti fruti mixa, ... nope Sir tuki se pa nam strinju s tabo! Čustven del OK pri sobivanju in usklajevanju dveh enot v celoto, ... pri reševanju problemov pa hej?! ... OK as U wish my friend." :shock: :? :shock: :wink: :roll: :twisted: :twisted:

Z.t.H.! :evil: