Postani dirkač F1

[Noise]

VPIŠI SE MED VOZNIKE F1 – HITRA STEZA FORMULE ENA

Ko bo končni zmagovalec dirkalnega dne končno sedel v dirkalnik formule ena West McLaren Mercedes MP4/16, bo to pomenilo neverjetno hitro napredovanje v sam vrh dirkaškega športa. V nekaj mesecih bo zmagovalec napredoval iz kartinga, preko hitrih cestnih in touring avtomobilov do enosedov, preden bo na lastni koži izkusil razburljivo vožnjo z najprefinjenimi dirkalnimi stroji na svetu.

Večina trenutnih zvezdnikov formule ena je kariero začela v kartingu. David Coulthard se je kalil na škotskih lokalnih dirkah. Nekateri vozniki so z dirkanjem začeli že pri osmih letih in so bili pri prehodu v mlajše enosedežne kategorije že pravi veterani kartinga. Morali so biti sposobni odpeljati zelo hiter kvalifikacijski krog, opisati mehaniku delovanje motorja in znati prelisičiti nasprotnika pri vstopu v ovinek, kar jim je hitro prišlo v kri.

Nadarjene je po kartingu pot vodila v enosedežne kategorije, preden so napredovali v formulo tri na državnem in mednarodnem nivoju. Tukaj se krog konkurentov ponavadi zoži in večina voznikov formule tri se ima za polprofesionalce, saj je za sezono dirkanja potreben znatno večji proračun.

Tukaj pa se odločitev zaplete. Mnogim voznikom formula tri predstavlja konec kariere v enosedih in se raje odločijo za donosnejšo športno pot v dirkanju s touring avtomobili, kot je na primer nemška serija DTM. Ostali se preselijo v ameriško serijo CART. Kdor bi rad pristal v formuli ena, pa se posveti evropski ali japonski seriji formule 3000. To pa ni edina možna pot. Trenutni svetovni prvak Michael Schumacher je dirkal v nemški seriji formule tri, obenem pa je bil tudi član mlade ekipe Mercedes-Benz, ki je dirkala v svetovnem prvenstvu športnih avtomobilov.

V zadnjih letih lastniki ekip talente iščejo po nižjih kategorijah formule, zato v formulo ena vstopajo vedno mlajši vozniki. Jenson Button je leta 2000 prestopil k Williamsu naravnost iz britanske serije formule tri. Mladi vozniki pa niso popolnoma nov pojav: Bruce McLaren, ki je kasneje ustanovil ekipo, poimenovano po njem, je pri 22-ih letih postal najmlajši zmagovalec dirke za veliko nagrado, ko je za volanom Cooperja zmagal na Veliki nagradi ZDA v Sebringu. McLaren pa ni najmlajši voznik, ki je kdaj štartal na dirki za veliko nagrado. Ta čast pripada drugemu Novozelandcu, Mikeu Thackwellu, ki je leta 1980 štartal na Veliki nagradi Kanade s samo 19-imi leti.

Voznik ekipe West McLaren Mercedes Kimi Raikkonen je leta 2001 pri 21-ih za volanom Sauberja sedel na štartu Velike nagrade Avstralije, kljub občutnemu pomanjkanju dirkaških izkušenj. Izkušnje so relativen dejavnik, saj je Kimi pred tem deset let dirkal v kartingu, preden je leta 1999 sedel v enosed Formule Renault in svojo prvo dirko končal kot tretji. Istega leta je nanizal kar nekaj zmag v Formuli Ford, leta 2000 pa je suvereno osvojil naslov prvaka britanske Formule Renault. Zaradi teh uspehov mu je ekipa formule ena Sauber Petronas ponudila mesto testnega voznika. Ostalo je že zgodovina, čeprav bo mladi Raikkonen najbrž zapisal še kar nekaj poglavij!

Voznik ekipe West McLaren Mercedes torej našemu zmagovalcu lahko dodobra razloži, kaj se mu bo pletlo po glavi, ko bo sedel v bolid. “Moram priznati, da sem se počutil pod precejšnim pritiskom, ko sem dobil možnost testirati bolid formule ena,” priznava Finec. “Vedel sem, da me bodo imeli pod drobnogledom.” Zaradi pomanjkanja izkušenj, saj je bil dirkać komaj dve sezoni, je FIA vztrajala, da opravi superlicenco in mu podelila začasno za štiri dirke. “To so bili stresni časi, saj sem vedel, da ni prostora za napake, zato sem bil prve štiri dirke sezone 2001 pod dodatnim pritiskom.”

Zagotov pokazatelj vozniškega talenta je, kako hitro voznik spozna novo stezo, in Raikkonenu je bila večina stez formule ena popolna neznanka. “Sprva moraš iti počasi,” razlaga. “Na stezah z več ravninami se po petih krogih navadim na ovinke in kje začeti zavirati. To pa ne pomeni, da začnem dirkati brezkompromisno, sem pa iz kroga v krog hitrejši.”

Odkar je leta 2001 v Melbournu vstopil v svet formule ena, je Kimi v središču pozornosti, vendar pa sta leto dni kasneje pritisk in medijska pozornost še narasla, ko se je preselil za volan dirkalnik West McLaren Mercedes. “V formuli ena sem bil eno sezono, vendar moram priznati, da sem spet začutil veliko tremo,” pravi Kimi za svoj krstni nastop za ekipo. Res mu primanjkuje izkušenj, vendar Raikkonen vse to nadoknadi z mirnim odnosom do svoje službe, voljo do učenja in seveda nespornim talentom. Zmagovalec PROJEKTA “Vpiši se med voznike F1” najbrž nikoli ne bo postal zvezda formule ena, vendar je Raikkonen vseeno našel nekaj spodbudnih besed. “Mislil sem, da bo razlika med dirkalnikom formule ena in dirkalniki ostalih serij formule večja,” odgovarja na vprašanje o prvih vtisih o dirkalniku formule ena. “Če odmislim zavore, za katere so mi vsi zagotavljali, da so edinstvene, se mi prestop iz šibkejšega razreda ni zdel tako zelo velik.”

Vir: Primož Lemež

[Noise]

PO NAPORNIH PREIZKUŠNJAH SMO DOBILI FINALISTA

15 izbrancev, ki so se najbolj izkazali na predizborih na kartodromu v Luciji pri Portorožu se je v sredo 7. avgusta odpravilo na pot proti Avstrijski prestolnici Dunaju. Poti so se vsi zelo veselili, saj čeprav so se zavedali, da jih čaka težka preizkušnja v okviru nacionalnega finala za akcijo ekipe West McLaren Mercedes "Postani voznik F1". Poligon v mestu Teesdorf v bližini Dunaja jih je pričakalo v slabem vremenu, saj je padal dež, ki pa nikakor ni skazil dobrega razpoloženja. Po kratkem uvodu, v katerem so spoznali naloge, ki jih čakajo, so bili na vrsti treningi, v popoldanskem času pa odločilne vožnje. Sestavljene so bile iz štirih preizkušenj.

Najprej so morali tekmovalci z avtomobilom Mercedes A odpeljati dva kroga. Nič posebnega če ne bi bila zadaj namesto običajnih koles nameščena kolesa, ki jih poznamo z nakupovalnih vozičkov, torej se obračajo v vse smeri. Seveda je tak avtomobil težje vodljiv, predvsem pa ga sili k prekrmarjenju, torej odnašanju zadka. Da bi bila naloga še težja, je bilo potrebno avtomobil na koncu še pravilno parkirati v 'garažo'. Kdor je postavil najhitrejši čas, ob tem pa ni podrl nobenega stožca, ter pravilno parkiral, je bil zmagovalec prve preizkušnje.

V drugi preizkušnji je vsak kandidat z avtomobilom Mercedes E class odpeljal dva kroga. Posebnost naloge je bila v tem, da sta morala biti časa prvega in drugega kroga čimbolj podobna, vsaka razlika pa se je kaznovala z minus točkami. Dovoljena je bila uporaba ure, ki je serijsko nameščena v vozilu. Največ točk je dobil tisti, ki je imel oba časa čim bližja.

Na vrsto je prišel slalom. Tekmovalec je moral odpeljati čimhitreje, ob tem pa paziti na stožce ter na pravilno parkiranje. Vsaka napaka se je tudi tu kaznovala.

Zadnja naloga je bila najtežja. Z Mercedesom C-class Sportcoupe so morali kandidati odpeljati po označeni progi, težava pa je nastala, ko je simulator vrtenja poskrbel, da je avtomobil silil k vrtenju. Voznik je moral čimpravilneje reagirati, ostati v pravi smeri, obenem pa poskrbeti, da je obdržal pravo hitrost. Najmanjša dovoljena hitrost je znašala 45 km/h, najvišja pa 60 km/h. Za tekmovalce je bilo bolje, da so vozili bližje 60 kilometrom na uro, saj so za vsak km/h, višji od 45 km/h dobili dodatnih 10 točk. Prekoračitev maksimalne dovoljene hitrosti pa je bila kaznovana z 200 točkami, minimalne pa z 10 točkami. Ker je bila preizkušnja zelo zahtevna je imel vsak kandidat na voljo 3 poizkuse, štel pa je le najboljši.

In po opravljenih nalogah je žirija sporočila rezultate. Žiriji je sicer predsedoval Chris Goodwin, razvojni voznik ekipe West Mclaren Mercedes, ki je najprej pohvalil vse kandidate za pokazano znanje, ter za discipliniranost. Zatem pa je še sporočil ime zmagovalca. To je 26 letni Grega Hočevar, ki se bo v Brnu potegoval za vožnjo z pravim dirkalnikom formule 1.

Seveda Grega ni skrival navdušenja: "Seveda sem zelo vesel. Formulo 1 spremljam že veliko let, a le preko televizijskega ekrana. Sedaj pa sem dobil še nekaj novih spoznanj, tako da bom na vse skupaj sedaj gledal drugače." Na vprašanje za katero ekipo v formuli navija, je izstrelil kot iz topa: "Za West McLaren Mercedes!".

Zadovoljen je bil tudi Primož Lemež, ki je skrbel za slovensko odpravo: "Na žalost nam vreme ni bilo naklonjeno, saj je ves čas deževalo, bilo pa je tudi mrzlo. Pravo jesensko vreme. Navkljub temu pa sem zelo zadovoljen. Izbori so bili res dobro organizirani, na žalost pa v Sloveniji nimamo podobnega poligona, tako da smo morali v tujino. Tudi sam sem presenečen nad znanjem vseh kandidatov, ter nad njihovo zagnanostjo in disciplino. Mislim pa, da bodo lahko vse, kar so se danes naučili, s pridom uporabljali v navadnem prometu." Kakšna pa je Primoževa napoved za finale v Brnu? "Prepričan sem, da ima Grega izmed 7. kandidatov, kolikor se jih bo pomerilo v Brnu, precejšnje možnosti, da odpelje nekaj krogov z pravo formulo 1."

Vrstni red

Mesto Ime in priimek Dosežene točke

1 Gregor HOČEVAR 60

2 Saša RADANOV 59

3 Gregor ČIČIGOJ 52

4 Klemen KOTNIK 46

5 Dejan GRAHOVAC 42

6 Barbara LOŽAR 42

7 Dejan KOŠIR 41

8 Polona ARTAČ 39

9 Mitja KOŠTOMAJ 37

10 Sebastjan JURJEVEC 34

11 Matej TOPOVŠEK 28

12 Tomaž STUDNIČKA 18

13 Tomaž SIMČIČ - 17

14 Uroš KRANJC - 84

15 Davorin MODIŠ - 212

Vir: E.L.

:arrow: http://www.mobi-pokal.com/2002/formula1/index.htm