Novi blok jedrske elektrarne

[Broj Jedan]

Bivšega Broja Jedan........

Porkamast, Damjan ..

.. mogoče

bom res prej in b'l biwši do tebe, ampak

zaenkrat pa še nisem .. lepo prosim,

da to upoštevaš v svojih bodočih

motomarsovskih razmišljanjih..

Ok

.. res vidim, da se z Lynčico trenutno ne trpita pod nobenim pogojem,

ampak, mlada kot sta oba

mi zeloo vlečeta na mularijo v tretjem razredu OŠ,

ko se fantki in punčke tepejo med sabo,

2 leti za tem pa pišejo ljubavna pisemca ..

:wub: :wub:

.......

:naughty:

Popravljeno Marec 10, 2007. Popravil Broj Jedan

[Damian]

Porkamast, Damjan ..

.. mogoče

bom res prej in b'l biwši do tebe, ampak

zaenkrat pa še nisem .. lepo prosim,

Prejšnjega,sem mislil....preden si bil "Izbrisani", saj veš....

Sicer pa imaš prav......bom tudi jaz rekel.....saj ni vredno.........ne grem se več.......se mi ne da.....

[Ski_Fanatic]

Za nuklearko...ok tudi mininuklerake če pravite, da se obnesejo (jaz nisem še nič brala o temu).

Veternice: sem proti ker je prevelik poseg v okolje, ker je hrup in ker klatijo ptiče. Optimalno naj bi delovale v stalnem vetru (če se prav spolmnim so renatbilne(ne vem koliko jih mora stat) če vsaj piha (24ur/dan) 25 km/h) če je veter več kot 40km/h pa se zaradi varnosti ustavi, torej tole z idealno burjo je bolj bla bla. Zakaj so pri nas začeli težiti z veternicami?- bi pa kar verjela, da je bila obljuba sklenjena takrat, ko smo gostili španskega kralja (s tem razlogom se je sploh privlekel sem)in je šlo za nek biznis...mi vam prodamo veternice vi pa dobite XXX. Poleg tega je potrebno cel čas pedenati okolje saj jih je treba vzdrževati...torej košenje trave, grmovja, do vsake je treba priti z avtom katerikoli dan.

Termoelektrarne so preveč umazane,

hidroelektrarne...prevelik poseg v okolje, poleg tega naj bi že imeli postavljene tam kjer se res splača nove naj ne bi prinesle toliko koristi kot bi povzročile škode v ekosistemu.

Kaj pa geotermalna varjanta v prekmurju?

Ima kdo privat toplotno črpalko magari kombinirano z solarnimi celicami? Tu bi se dalo veliko prišparat pri porabi elektrike če bi se novogradnje odločale za ta način....Če bi jaz na novo zidala bi pravgotovo razmislila o tej varjanti. Res pa da je začetna investicija precejšnja.

Kvasiš gluposti v stilu baba čula, baba rekla :nono:

Vetrnice...ne klatijo ptičev sploh :grrr , ne povzročajo hrupa (saj to ni ventilator, da bi ružlo), glede dostopnosti pa tako, okolje ostaja več ali manj nedotaknjeno, razen v bližini (temelj in TR).

Hitrost vetra mora biti 5-6 m/s. Za tak tip elektrarne se odloča tam, kjer je ta hitrost vetra najbolj konstantna.

Termoelektrarne povzročajo večje onesnaženje, vendar z današnjo tehnologijo, tudi to ni več tako svinjsko. Recimo da TE ne pride v poštev.

Sedaj pa zloglasne hidroelektrarne (HE). Ena najbol čistih in ekonomičnih obnovljivih virov, kar jih trenutno poznamo, pa dotična okolica ali lokalna skupnost (beri politika) nasprotuje takšni izgradnji. Vsaka HE se gradi tako, da se upoštevajo vsi vplivi na okolje in se tako lahko le-ti omilijo, ali pa so minimalni.

Posebno poglavje so tudi črpalne HE, sicer eno v SLO gradimo (Soča), druga v bližini MB, pa je trenutno še idejni projekt.

Se pa strinjam, da je potrebno maksimalno izkoristiti ostale obnovljive vire (solarna, toplotne črpalke, itd) je pa res, da so ti viri trenutno velik finančni zalogaj za vsakega posameznika.

Kaj nam še potem sploh ostane :hmm: .....hja, nuklearne elektrarne :grim

V Posavju na vlko delajo HE. Zadeva sploh ni tako čista kot izgleda. Ker so načrti stari 15 let, HE Boštanj nima steze za ribe ima pa zato čisto zgrešeno zasnovo turbin (je zadeva enkrat že pošteno zaribala). Izračuni izpred XX let so bili zelo optimistični. Upoštevali so vse vode, pa čeprav v poplavnem obdobju mlinčki ne morejo delat elektrike. Elektrarne na Savi tako proizvajajo dosti manj elektrike, kot je bilo sprva načrtovano. Da ne omenim, da NEK zaradi HE dela z manjšim izkoristkom (nižji pretok save, zagon hladilnih stolpov, ki odžirajo proizvedeno energijo). Pa lani enkrat se je NEK samodejno zaustavla, zaradi He Boštanj in Vrhovo. Tisti, ki se malo na cifre spozna ve kaj pomeni če NEK 1 dan stoji.

Problematika izgradnje HE na Spodnji Savi je samo in izključno politične narave. Izkoristek teh HE je zelo šugav, glede na finančni vložek. Rajši bi zgradili HE na Muri, bi bilo več energije za ta denar.

[peshi]

Kvasiš gluposti v stilu baba čula, baba rekla :nono:

V google vtipkaj veterne elektrarne hrup in začni odpirati 2,3 temo...sem odprl samo dve in sedaj mi argumentirano ovrzi tele trditve:

Vetrne turbine glede na ceno niso najbolj učinkovite. Podatki kažejo na 15 - 25 % učinkovitost, saj ko ni vetra-ni električne energije.

Vetrne turbine potrebujejo veliko prostora.

Vetrne turbine ne zmanjšujejo onasneževanja. S tako minimalno proizvodnjo elektrike, kot je proizvedejo , so zelo pozrešna kot industrija. Onasnaževanje povzroča promet in gradnja in razgradnja gradbenih konstrukcij in industrija, ki proizvaja komponente za vetrne turbine.

Vetrne elektrarne proizvajajo zelo majhen delež električne energije. Npr. v Nemčiji proizvedejo slabih 1,7 % vse električne energije.

Vetrne elektrarne niso tihe. Hrup je v rangu motocikla. Hrup pride še bolj do izraza, če so postavljene na tihih pokrajinah ali na podeželju. Ljudje, ki živijo blizu poročajo, da je hrup brutalen in brezobziren.

Vetrne elektrarne vplivajo tudi na televizijo ter mikrokomunikacijo. Prihaja do mikrokomunikacijske interference in prav tako se pozna vpliv na telefonske motnje.

Leteča populacija živali je ogrožena. Tako lahko v neposredni okolici veternih turbin najdemo veliko ptičev, ki so se zaleteli v veternico. Čeprav statistike kažejo, da je to število v primerjavi z ptiči umrlimi v prometu zanemarljivo majhno.

Vetrne elektrarne predstavljajo potencialno nevarnost vodovarstvenih področij z pitno vodo. Vetrne elektrarne potrebujejo za delovanje, hlajenje in podmazovanje od 200 do 370 litrovsintetičnega olja, ki se nahaja na vrhu vetrne turbine.

Vetrne elektrarne motijo tok svetlobe. Ko sonce vzhaja ali zahaja, so kraji izza vetrnih elektrarn postavljeni v nekako migotanje svetlobe ( senčno migotanje ), ki ga povzročajo kraki vetrnih turbin s svojim vrtenjem, kar povzroča dizorientacijo, glavobole in migreno. Nekatere veterne turbine so ponoči osvetljene, kar še dodatno moti okolico.

Vetrne turbine so tudi neke vrste vizualni onesnaževalci. Na Finskem jih zaradi videza že umikajo iz krajev, kjer se ne skladajo z infrastrukturo.

ali pa:

bsnet.eu.org/me/studij/4l/energetika/seminarji2004-2005/Vetrne%20elektrarne.doc -

2.6 EKOLOŠKI IN SOCIALNI VPLIVI VETRNIH ELEKTRAREN

Vetrne elektrarne so del tako imenovane zelene energije oziroma okolju prijazne energije, saj izkorišča naravno energijo vetra, pri tem pa se ne sproščajo naravi nevarne snovi. Ta trditev je sicer resnična, vendar pa ne smemo pozabiti tudi drugih posrednih dejavnikov, ki pa v nekaterih pogledih celo bolj vplivajo na okolje kot neobnovljivi viri energije.

V iskanju kompromisa ne smemo pozabiti, da gre za obnovljiv vir energije, ki ima svojo ceno,

katero se lahko izračuna in ne sme preseči uničenja kulturne pokrajine in dedinšcine. Prav tako naj bi bil obnovljiv vir vetrne energije neka pot ali način obvarovanja narave in človeka, ne pa brezobzirni uničevalec, ki bi prizadel naravo. Nekaj primerov trditev:

• Vetrne turbine glede na ceno niso najbolj učinkovite. Podatki kažejo na 15 - 25 % učinkovitost, saj ko ni vetra-ni električne energije.

• Vetrne turbine potrebujejo veliko prostora.

• Vetrne turbine ne zmanjšujejo onasnezevanja. S tako minimalno proizvodnjo elektrike, kot je proizvedejo , so zelo pozrešna kot industrija. Onasnaževanje povzroča promet in gradnja in razgradnja gradbenih konstrukcij in industrija, ki proizvaja komponente za vetrne turbine.

• Elektrika iz vetrnih elektrarn ne zmanjšuje emisije ki jih povzroča premog in ostale fosilna goriva . Ker vetrne elektrarne delujejo v presledkih, morajo ostale elektrarne na fosilna goriva biti vedno v pripravljenosti, kar prav tako povzroča emisije.

• Vetrne elektrarne proizvajajo zelo majhen delež električne energije. Npr. v Nemčiji proizvedejo slabih 1,7 % vse električne energije.

• Vetrne elektrarne niso tihe. Hrup je v rangu motocikla. Hrup pride še bolj do izraza, če so postavljene na tihih pokrajinah ali na podeželju. Ljudje, ki živijo blizu poročajo, da je hrup brutalen in brezobziren.

• Vetrne turbine so tudi neke vrste vizualni onesnaževalci. . Na Finskem jih zaradi videza že umikajo iz krajev, kjer se ne skladajo z infrastrukturo.

• Vetrne elektrarne vplivajo tudi na televizijo ter mikrokomunikacijo. Prihaja do mikrokomunikacijske interference in prav tako se pozna vpliv na telefonske motnje.

• Leteča populacija živali je ogrožena. Toko lahko v neposredni okolici veternih turbin najdemo veliko ptičev, ki so se zaleteli v veternico. Čeprav statistike kažejo, da je to število v primerjavi z ptiči umrlimi v prometu zanemarljivo majhno.

• Vetrne elektrarne predstavljajo potencialno nevarnost vodovarstvenih področij z pitno vodo. Vetrne elektrarne potrebujejo za delovanje, hlajenje in podmazovanje od 200 do 370 litrov

sintetičnega olja, ki se nahaja na vrhu vetrne turbine.

55 KW vetrne turbine potrebujejo 31 litrov in 2000 kw pa 370 litrov olja. V primeru zrušitve ali puščanja olja, je naravna katastrofa tu. Zaradi tega vetrne elektrarne ne postavljajo na vodovarstvena območja.

70 vetrnih turbin krat 370 litrov = 25 900 litrov olja kar je 130 sodov po 200 litrov,

kar predstavlja ob potresu ali orkanski burji naravno katastrofo in ob takem primeru se lahko za vedno poslovimo od vodnega zajetja.

• Vetrne elektrarne motijo tok svetlobe. Ko sonce vzhaja ali zahaja, so kraji izza vetrnih elektrarn postavljeni v nekako migotanje svetlobe ( senčno migotanje ), ki ga povzročajo kraki vetrnih turbin s svojim vrtenjem, kar povzroča dizorientacijo, glavobole in migreno.

Nekatere vetrne turbine so ponoči osvetljene, kar se dodatno moti okolico.

hvala in lp

Popravljeno Marec 10, 2007. Popravil peshi

[Ski_Fanatic]

V google vtipkaj veterne elektrarne hrup in začni odpirati 2,3 temo...sem odprl samo dve in sedaj mi argumentirano ovrzi tele trditve:

Vetrne turbine glede na ceno niso najbolj učinkovite. Podatki kažejo na 15 - 25 % učinkovitost, saj ko ni vetra-ni električne energije.

Vetrne turbine potrebujejo veliko prostora.

Vetrne turbine ne zmanjšujejo onasneževanja. S tako minimalno proizvodnjo elektrike, kot je proizvedejo , so zelo pozrešna kot industrija. Onasnaževanje povzroča promet in gradnja in razgradnja gradbenih konstrukcij in industrija, ki proizvaja komponente za vetrne turbine.

Vetrne elektrarne proizvajajo zelo majhen delež električne energije. Npr. v Nemčiji proizvedejo slabih 1,7 % vse električne energije.

Vetrne elektrarne niso tihe. Hrup je v rangu motocikla. Hrup pride še bolj do izraza, če so postavljene na tihih pokrajinah ali na podeželju. Ljudje, ki živijo blizu poročajo, da je hrup brutalen in brezobziren.

Vetrne elektrarne vplivajo tudi na televizijo ter mikrokomunikacijo. Prihaja do mikrokomunikacijske interference in prav tako se pozna vpliv na telefonske motnje.

Leteča populacija živali je ogrožena. Tako lahko v neposredni okolici veternih turbin najdemo veliko ptičev, ki so se zaleteli v veternico. Čeprav statistike kažejo, da je to število v primerjavi z ptiči umrlimi v prometu zanemarljivo majhno.

Vetrne elektrarne predstavljajo potencialno nevarnost vodovarstvenih področij z pitno vodo. Vetrne elektrarne potrebujejo za delovanje, hlajenje in podmazovanje od 200 do 370 litrovsintetičnega olja, ki se nahaja na vrhu vetrne turbine.

Vetrne elektrarne motijo tok svetlobe. Ko sonce vzhaja ali zahaja, so kraji izza vetrnih elektrarn postavljeni v nekako migotanje svetlobe ( senčno migotanje ), ki ga povzročajo kraki vetrnih turbin s svojim vrtenjem, kar povzroča dizorientacijo, glavobole in migreno. Nekatere veterne turbine so ponoči osvetljene, kar še dodatno moti okolico.

Vetrne turbine so tudi neke vrste vizualni onesnaževalci. Na Finskem jih zaradi videza že umikajo iz krajev, kjer se ne skladajo z infrastrukturo.

ali pa:

bsnet.eu.org/me/studij/4l/energetika/seminarji2004-2005/Vetrne%20elektrarne.doc -

2.6 EKOLOŠKI IN SOCIALNI VPLIVI VETRNIH ELEKTRAREN

Vetrne elektrarne so del tako imenovane zelene energije oziroma okolju prijazne energije, saj izkorišča naravno energijo vetra, pri tem pa se ne sproščajo naravi nevarne snovi. Ta trditev je sicer resnična, vendar pa ne smemo pozabiti tudi drugih posrednih dejavnikov, ki pa v nekaterih pogledih celo bolj vplivajo na okolje kot neobnovljivi viri energije.

V iskanju kompromisa ne smemo pozabiti, da gre za obnovljiv vir energije, ki ima svojo ceno,

katero se lahko izračuna in ne sme preseči uničenja kulturne pokrajine in dedinšcine. Prav tako naj bi bil obnovljiv vir vetrne energije neka pot ali način obvarovanja narave in človeka, ne pa brezobzirni uničevalec, ki bi prizadel naravo. Nekaj primerov trditev:

• Vetrne turbine glede na ceno niso najbolj učinkovite. Podatki kažejo na 15 - 25 % učinkovitost, saj ko ni vetra-ni električne energije.

• Vetrne turbine potrebujejo veliko prostora.

• Vetrne turbine ne zmanjšujejo onasnezevanja. S tako minimalno proizvodnjo elektrike, kot je proizvedejo , so zelo pozrešna kot industrija. Onasnaževanje povzroča promet in gradnja in razgradnja gradbenih konstrukcij in industrija, ki proizvaja komponente za vetrne turbine.

• Elektrika iz vetrnih elektrarn ne zmanjšuje emisije ki jih povzroča premog in ostale fosilna goriva . Ker vetrne elektrarne delujejo v presledkih, morajo ostale elektrarne na fosilna goriva biti vedno v pripravljenosti, kar prav tako povzroča emisije.

• Vetrne elektrarne proizvajajo zelo majhen delež električne energije. Npr. v Nemčiji proizvedejo slabih 1,7 % vse električne energije.

• Vetrne elektrarne niso tihe. Hrup je v rangu motocikla. Hrup pride še bolj do izraza, če so postavljene na tihih pokrajinah ali na podeželju. Ljudje, ki živijo blizu poročajo, da je hrup brutalen in brezobziren.

• Vetrne turbine so tudi neke vrste vizualni onesnaževalci. . Na Finskem jih zaradi videza že umikajo iz krajev, kjer se ne skladajo z infrastrukturo.

• Vetrne elektrarne vplivajo tudi na televizijo ter mikrokomunikacijo. Prihaja do mikrokomunikacijske interference in prav tako se pozna vpliv na telefonske motnje.

• Leteča populacija živali je ogrožena. Toko lahko v neposredni okolici veternih turbin najdemo veliko ptičev, ki so se zaleteli v veternico. Čeprav statistike kažejo, da je to število v primerjavi z ptiči umrlimi v prometu zanemarljivo majhno.

• Vetrne elektrarne predstavljajo potencialno nevarnost vodovarstvenih področij z pitno vodo. Vetrne elektrarne potrebujejo za delovanje, hlajenje in podmazovanje od 200 do 370 litrov

sintetičnega olja, ki se nahaja na vrhu vetrne turbine.

55 KW vetrne turbine potrebujejo 31 litrov in 2000 kw pa 370 litrov olja. V primeru zrušitve ali puščanja olja, je naravna katastrofa tu. Zaradi tega vetrne elektrarne ne postavljajo na vodovarstvena območja.

70 vetrnih turbin krat 370 litrov = 25 900 litrov olja kar je 130 sodov po 200 litrov,

kar predstavlja ob potresu ali orkanski burji naravno katastrofo in ob takem primeru se lahko za vedno poslovimo od vodnega zajetja.

• Vetrne elektrarne motijo tok svetlobe. Ko sonce vzhaja ali zahaja, so kraji izza vetrnih elektrarn postavljeni v nekako migotanje svetlobe ( senčno migotanje ), ki ga povzročajo kraki vetrnih turbin s svojim vrtenjem, kar povzroča dizorientacijo, glavobole in migreno.

Nekatere vetrne turbine so ponoči osvetljene, kar se dodatno moti okolico.

hvala in lp

Samo to...papir prenese vse, napišejo pa itak tako, kakor komu ustreza.

Si že morda bil v neposredni bližini take elektrarne?

[MARJA]

V Posavju na vlko delajo HE. Zadeva sploh ni tako čista kot izgleda. Ker so načrti stari 15 let, HE Boštanj nima steze za ribe ima pa zato čisto zgrešeno zasnovo turbin (je zadeva enkrat že pošteno zaribala). Izračuni izpred XX let so bili zelo optimistični. Upoštevali so vse vode, pa čeprav v poplavnem obdobju mlinčki ne morejo delat elektrike. Elektrarne na Savi tako proizvajajo dosti manj elektrike, kot je bilo sprva načrtovano. Da ne omenim, da NEK zaradi HE dela z manjšim izkoristkom (nižji pretok save, zagon hladilnih stolpov, ki odžirajo proizvedeno energijo). Pa lani enkrat se je NEK samodejno zaustavla, zaradi He Boštanj in Vrhovo. Tisti, ki se malo na cifre spozna ve kaj pomeni če NEK 1 dan stoji.

Sploh ni res kar si tukaj napisal. Prid enkrat k men " v šolo " pa ti povem in razložim iz prve roke.

[Broj Jedan]

'peshi'

** Br1 ..

V google vtipkaj veterne elektrarne hrup in začni odpirati 2,3 temo...sem odprl samo dve in sedaj mi argumentirano ovrzi tele trditve:

**pa poizkusimo, lepo po vrsti

Vetrne turbine glede na ceno niso najbolj učinkovite. Podatki kažejo na 15 - 25 % učinkovitost, saj ko ni vetra-ni električne energije.

** zato jih pa postavljajo tam, kjer je veliko vetra in se s tem učinkovitost dvigne tudi do 80%

Vetrne turbine potrebujejo veliko prostora.

** čisto sranje - več kot hidroelektrarna s svojim jezom skupaj, ki zalije ogromno kvadraturo in bistveno vpliva na okolico gotovo ne

Vetrne turbine ne zmanjšujejo onasneževanja. S tako minimalno proizvodnjo elektrike, kot je proizvedejo , so zelo pozrešna kot industrija. Onasnaževanje povzroča promet in gradnja in razgradnja gradbenih konstrukcij in industrija, ki proizvaja komponente za vetrne turbine.

** kretenija na kvadrat .. to je moral pisati popoln bebec, ki misli, da druge elektrarne rastejo na drevesih in jih je treba le obirati

Vetrne elektrarne proizvajajo zelo majhen delež električne energije. Npr. v Nemčiji proizvedejo slabih 1,7 % vse električne energije.

** seveda - ker jih niso naredili dovolj - butelj (= avtor ne ti .. da ne boš užaljen lepo prosim)

Vetrne elektrarne niso tihe. Hrup je v rangu motocikla. Hrup pride še bolj do izraza, če so postavljene na tihih pokrajinah ali na podeželju. Ljudje, ki živijo blizu poročajo, da je hrup brutalen in brezobziren.

Vetrne elektrarne vplivajo tudi na televizijo ter mikrokomunikacijo. Prihaja do mikrokomunikacijske interference in prav tako se pozna vpliv na telefonske motnje.

** za crknit .. človek še nikoli ni od blizu videl ali poslušal teke elektrarne .. tole je čista laž. Lepo prosim, da napotite kretena na obisk take elektrarne

Leteča populacija živali je ogrožena. Tako lahko v neposredni okolici veternih turbin najdemo veliko ptičev, ki so se zaleteli v veternico. Čeprav statistike kažejo, da je to število v primerjavi z ptiči umrlimi v prometu zanemarljivo majhno.

** neprimerljivo s številom ptic, ki umro zaradi tega ker se zabijejo v okna .. samo na mojem vrtu najmanj 5 letno .. in kaj zdaj .. kaj predlaga superkretenski avtor - da zazidamo vsa okna?

Vetrne elektrarne predstavljajo potencialno nevarnost vodovarstvenih področij z pitno vodo. Vetrne elektrarne potrebujejo za delovanje, hlajenje in podmazovanje od 200 do 370 litrovsintetičnega olja, ki se nahaja na vrhu vetrne turbine.

** v primeri z avtomehanično delavnico je potrošnja v elektrarni tega ista .. ali tip ve koliko takih delavnic in servisov se odpre na novo letno? Poleg tega se da to regulirati in zavarovati brez težav

Vetrne elektrarne motijo tok svetlobe. Ko sonce vzhaja ali zahaja, so kraji izza vetrnih elektrarn postavljeni v nekako migotanje svetlobe ( senčno migotanje ), ki ga povzročajo kraki vetrnih turbin s svojim vrtenjem, kar povzroča dizorientacijo, glavobole in migreno. Nekatere veterne turbine so ponoči osvetljene, kar še dodatno moti okolico.

** tako migotanje povzročajo tudi drevesa v vetru, pa se do sedaj še nihče ni pritožil, da zaradi tega utripanja kdo dobi migreno .. nasprotno - baje je veliko dreves in veter okoli njih zelo zdrav zaradi kisika ipd .. sy vemo ali ne - ni treba naštevati, kako dobrodejno vpliva sprehod po gozdu v vsesplošno migetajoči svetlobi zaradi rahlega vetrca - torej blagodejno na človeka

Vetrne turbine so tudi neke vrste vizualni onesnaževalci. Na Finskem jih zaradi videza že umikajo iz krajev, kjer se ne skladajo z infrastrukturo.

** ta je pa najbolj močna .. tipa bi bilo treba peljat na Ljubljanski grad, da bi videl kaj se pravi vizualno onasneževanje

:lol1:

ali pa:

bsnet.eu.org/me/studij/4l/energetika/seminarji2004-2005/Vetrne%20elektrarne.doc -

2.6 EKOLOŠKI IN SOCIALNI VPLIVI VETRNIH ELEKTRAREN

Vetrne elektrarne ... blabla ...

katero se lahko izračuna in ne sme preseči uničenja kulturne pokrajine in dedinšcine.

** jasno - ali bomo potem kakšno rekli tudi na temo avto-ceste? Odvratna blokovska naselja? Umetna jezera hidro in atomic-harmonic-elektrarn ??

** PONOVITEV GORNJEGA TEXTA

Prav tako naj bi ...

Nekatere vetrne turbine so ponoči osvetljene, kar se dodatno moti okolico.

** kretenopisec je menda pozabil na cestno razsvetljavo, ki je v primeri s to osvetlitvijo sonce proti vžigalici ... no tule pa na koncu lahko tudi tebi rečem - sy veš kaj ali ne? Niti toliko nisi pri sebi, da bi ugotovil, da gre za podvajanje texta

hvala in lp

** daj malo prečitaj zadeve preden jih nalepiš tule ..

resnično ti ne bo škodilo - če sploh zmoreš zate tako

zahteven in naporen postopek - seveda .. v kar

iskreno dvomim.

:devil:

[MARJA]

Sploh ni res kar si tukaj napisal. Prid enkrat k men " v šolo " pa ti povem in razložim iz prve roke.

Naj še nadaljujem za Cicibana. HE Boštanj se ni zaustavila zaradi napačne zasnove turbine, kajti vzrok sploh ni bil v turbini. Pa tud NEK ni izpadu zaradi HE v Verhovem in Boštanju, amapk zaradi napačno preračunanih hladilnih stolpov. Dotok reke Save do Medvod je pa poleti tud samo 3 kubične m/s in to tudi 3 mesece skupaj. Kajti Sava je lahko bi rekli tipičen hudournik. Pač imam reko Savo v malem prstu.

Popravljeno Marec 11, 2007. Popravil MARJA

[BremzPenzl]

Nuklearka je zakon..

Doma v kleti sem že naredil eno miniaturno, rabim še samo par kil plutonija.

Ma kdo za posodit? :?

[inamaze]

Ne vem od kod podatek, da v Nemčiji vstvarijo 1.7% električne energije z veternimi elektrarnami?? :? :? :?

Verjetno od kakšnega našega "ptico branilca",ki trdi ,da vetrnice klatijo tud ptiče dol??? :BUA: :BUA: :BUA:

Največje vetrnice so trenutno visoke 55m, dolžina enega propelerja pa je 27m, na turbini pa se ponoči prižiga samo varnostna lučka (kakor na avionu)! :topic: :topic: :topic:

Nemci proizvedejo z temi turbinami 27% energije!!! :eek: :eek: :eek: :OK: :OK: :OK:

U poduk nevednežem pa še tole:

PTICE V LETU Z VIŠINE 300m - 400m VIDIJO NAVADNO MIŠ IN NE GOVORIT , DA NE VIDIJO VETRNICE, KATERE TURBINA JE VELIKOSTI OSEBNEGA AVTOMOBILA!!! :slap: :slap: :slap: :slap:

[lightning]

Ne vem od kod podatek, da v Nemčiji vstvarijo 1.7% električne energije z veternimi elektrarnami?? :? :? :?

Največje vetrnice so trenutno visoke 55m, dolžina enega propelerja pa je 27m, na turbini pa se ponoči prižiga samo varnostna lučka (kakor na avionu)! :topic: :topic: :topic:

Nemci proizvedejo z temi turbinami 27% energije!!! :eek: :eek: :eek: :OK: :OK: :OK:

Ti si hudo ambiciozna/en, kaj pa vemo kaj se skriva zadaj....Nam lahko postrežeš s kakšnim verodostojnim virom, ki potrjuje ta podatek? Jaz ti namreč niti pod razno ne verjamem...Osebno mislim, da bo 1,7% kar držalo, tudi če je kakšen procent več, o tvojih procentih pa sanjajo samo v Holandiji in upravljalci skladov :blink:

[Broj Jedan]

27% = skoraj 1/3 vse enrgije

:huh:

in

če bi to bilo res .. bi se zelooo verjetno o celi

zadevi malo drugače govorilo .. o vetrnicah, a ne?

Je

pa zelo verjetno, da gre za lapsus in je bolj verjetna razlaga,

da v D 1/3 energije dobijo od atomskih central,

saj imajo teh, če se ne motim, največ v EU.

[lightning]

Zelo se motiš, daleč največ nukleark ima Francija, okoli 60 in je ravno zato tudi daleč največji evropski izvoznik el. energije.

No, da se bomo lažje pogovarjali. Zanimivo bi bilo najti še podoben graf z deležem vetrne energije.

Popravljeno Marec 11, 2007. Popravil lightning

[Broj Jedan]

ah no .. tako hudo pa spet ne .. kar poglej, da D

dobi skoraj 1/3 energije (31%) iz atomskih central .. t

o sem

pač nekje ujew

je

pa res, da nima največ central D ampak F ..

[lightning]

ah no .. tako hudo pa spet ne .. kar poglej, da D

dobi skoraj 1/3 energije (31%) iz atomskih central .. t

o sem

pač nekje ujew

je

pa res, da nima največ central D ampak F ..

Kaj tako hudo pa spet ne?? Jaz sem ti samo povedal, da ima največ nukleark F in ne D. To, da ima D 1/3 energije pridobljene iz nuk. elektarn, pa povsem drži.

[Broj Jedan]

Kaj tako hudo pa spet ne??

Pejtu3PM .. kaj se boš pa sedaj jajcof

abrt eno na čelugo ...

:fight1:

:beer1: (kombucha)

albraj še kaj o vetrnicah povedow

:beer2:

.....

;)

peacebrothers&sisterspress

:rolleyes:

Popravljeno Marec 11, 2007. Popravil Broj Jedan

[lina]

Meni se zdi da je 0,6% tako malo, da se ne bi spravljala v tako drastčne posege. Sicer pa mislim, da je moje mnenje popolnoma odveč, ker če so se jo namenili postaviti jo bodo. Če okoliški prebivalci nimajo nič proti...super naj jo imajo....človek se pač največ nauči na svojih napakah in mogoče bo to super projekt in bom tudi jaz spremenila mnenje, sedaj pa le ugibam...tako kot vi.

vetrnice.tripod.com/

Povzetki za tehnične laike

• Letna proizvodnja električne energije načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber bi pokrivala 0,6% trenutnih slovenskih potreb po električni energiji, proizvodnja vseh treh načrtovanih vetrnih elektrarn pa 3% (razpredelnica št. 2).

• Slovenska letna poraba električne energije se je v zadnjih dveh letih (2001-2003) zvišala za 12% (5% povečanja gre na račun Taluma), štirikrat toliko, kolikor bi znašala proizvodnja električne energije vseh treh načrtovanih vetrnih elektrarn skupaj (razpredelnica št. 2 in 7).

• K bilanci slovenske porabe primarne (= vse) energije bi načrtovana vetrna elektrarna Volovja reber prispevala eno tisočinko energije, vse tri načrtovane vetrne elektrarne skupaj pet tisočink (razpredelnica št. 2).

• Povečanje letne porabe električne energije tovarne Talum iz Kidričevega v zadnjih dveh letih (579 GWh, od 1163 GWh v letu 2001 na 1742 GWh v letu 2003) ustreza porabi 146.500 slovenskih gospodinjstev. Ljubljana in Maribor skupaj štejeta 146.000 gospodinjstev (razpredelnica št. 2 in 6).

• Za pokritje povečanja letne porabe električne energije tovarne Talum v zadnjih dveh letih (2001-2003) bi potrebovali najmanj sedem vetrnih elektrarn velikosti načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber (razpredelnica št. 2)..

• Za pokritje povečanja slovenske porabe električne energije v zadnjih dveh letih (2001-2003), bi potrebovali približno dvajset vetrnih elektrarn velikosti načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber (razpredelnica št. 2 in 7).

• Ocena vpliva delovanja načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber na slovenske emisije toplogrednih plinov znaša 0,16% (razpredelnica št. 2).

• Ob izgradnji vetrne elektrarne znaša površina neposrednega gradbenega posega v povprečju za vsako vetrnico pol hektarja (razpredelnica št. 3).

• Načrtovana vetrna elektrarna Volovja reber bi bila večja od največjih kopenskih vetrnih elektrarn na Danskem in Nizozemskem (razpredelnica št. 9). (Odgovorna oseba investitorja je kljub temu javno izjavila, da naj bi bila načrtovana vetrna elektrarna Volovja reber pilotni projekt. : ) )

• Na prebivalca porabimo letno v Sloveniji več električne energije kot v vseh novih članicah EU in več kot v naslednjh starih članicah EU: Danska, Velika Britanija, Irska, Španija, Italija, Portugalska, Grčija (razpredelnica št. 7).

• Med državami EU25 porabijo letno na prebivalca več električne energije od Slovenije: Švedska, Finska, Luksemburg, Belgija, Avstrija, Francija, Nemčija, Nizozemska (razpredelnica št. 7).

• Vetrnice načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber so za 6 metrov nižje od najvišjega stebra viadukta Črni kal. Vetrnice načrtovanih vetrnih elektrarn Vremščica in Selivec so za 28 metrov višje (!!!) od najvišjega stebra viadukta Črni kal (razpredelnica št. 4).

• Dimenzijsko in vizualno pomeni načrtovana vetrna elektrarna Volovja reber objekt 7-kratnika velikosti viadukta Črni kal, vse tri načrtovane vetrne elektrarne skupaj objekt 30-kratnika velikosti viadukta Črni kal (razpredelnica št. 4).

• Če lansko celoletno obratovanje vseh vetrnic na Danskem pretvorimo v dni obratovanja pri polni moči, so obratovale 75 dni in stale 290 dni. Vetrnice v Nemčiji: 53 (312) dni; vetrnice v Španiji: 77(288) dni (razpredelnica št. 6).

• Prostornina betonskega temelja vetrnice znaša 200-300 kubičnih metrov. Za vlitje temeljev vseh vetrnic načrtovane vetrne elektrarne Volovja reber bi bilo potrebnih približno 1000-1500 "hrušk" betona (razpredelnica št. 3).

• Načrtovani vetrni elektrarni Vremščica in Selivec sta dejansko vetrna elektrarna Vremščica-Selivec (zemljevid).

• Načrtovana vetrna elektrarna Vremščica-Selivec je večja od največje doslej na kopnem zgrajene vetrne elektrarne v Evropi. Prav tako je večja od največje evropske kopenske vetrne elektrarne, ki še ni zgrajena, a že ima vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo (razpredelnica št. 9).

• Velikost vetrne elektrarne Vremščica-Selivec je enaka velikosti največjih evropskih offshore vetrnih elektrarn na Danskem (razpredelnica št. 9).

Popravljeno Marec 11, 2007. Popravil lina

[lina]

Moj odgovor na tvoj odgovor na copy/paste od peshija je zelene barve :P tok da se ve kaj je kaj

Vetrne turbine glede na ceno niso najbolj učinkovite. Podatki kažejo na 15 - 25 % učinkovitost, saj ko ni vetra-ni električne energije.

** zato jih pa postavljajo tam, kjer je veliko vetra in se s tem učinkovitost dvigne tudi do 80%

Je volovja reber tako optimalna?

Vetrne turbine potrebujejo veliko prostora.

** čisto sranje - več kot hidroelektrarna s svojim jezom skupaj, ki zalije ogromno kvadraturo in bistveno vpliva na okolico gotovo ne

Je kje napisano da je HE manj škodljiva kot VE?...V tej seminarski nalogi ni šlo za primerjavo med HE in VE

Vetrne turbine ne zmanjšujejo onasneževanja. S tako minimalno proizvodnjo elektrike, kot je proizvedejo , so zelo pozrešna kot industrija. Onasnaževanje povzroča promet in gradnja in razgradnja gradbenih konstrukcij in industrija, ki proizvaja komponente za vetrne turbine.

** kretenija na kvadrat .. to je moral pisati popoln bebec, ki misli, da druge elektrarne rastejo na drevesih in jih je treba le obirati.

Torej ga ne pozročajo...so čisto čiste...spet, ne gre za primerjavo med elektrarnami. Vprašanje je ali je volovje rebro danes onesnaženo s čim drugim in ko bo tam VE ne bo več dajšnjega onesnaževalca ampak go bo zamenjala nesnaga VE. Kot vem na Volovji rebri danes ni tam stoječega onesnaževnja in ko bo tam stala VE bo onesnaženje večje kot sedaj, in to toliko večje kolkor ga bo doprineslo vso postavljanje/vzdrževanje VE...nikakor pa ne bo manjše od sedanjega stanja..

Vetrne elektrarne proizvajajo zelo majhen delež električne energije. Npr. v Nemčiji proizvedejo slabih 1,7 % vse električne energije.

** seveda - ker jih niso naredili dovolj - butelj (= avtor ne ti .. da ne boš užaljen lepo prosim)

Le zakaj jih ne postavijo več, ko so tako fajn?

Vetrne elektrarne niso tihe. Hrup je v rangu motocikla. Hrup pride še bolj do izraza, če so postavljene na tihih pokrajinah ali na podeželju. Ljudje, ki živijo blizu poročajo, da je hrup brutalen in brezobziren.

Vetrne elektrarne vplivajo tudi na televizijo ter mikrokomunikacijo. Prihaja do mikrokomunikacijske interference in prav tako se pozna vpliv na telefonske motnje.

** za crknit .. človek še nikoli ni od blizu videl ali poslušal teke elektrarne .. tole je čista laž. Lepo prosim, da napotite kretena na obisk take elektrarne

Čudno, jaz osebno še nisem bila blizu, vem pa iz TV, ko je kakšena oddaja (pa ne o nasprotovanju VE) da se novinar dere v mikrofon. No ja mogoče je gluh.

Leteča populacija živali je ogrožena. Tako lahko v neposredni okolici veternih turbin najdemo veliko ptičev, ki so se zaleteli v veternico. Čeprav statistike kažejo, da je to število v primerjavi z ptiči umrlimi v prometu zanemarljivo majhno.

** neprimerljivo s številom ptic, ki umro zaradi tega ker se zabijejo v okna .. samo na mojem vrtu najmanj 5 letno .. in kaj zdaj .. kaj predlaga superkretenski avtor - da zazidamo vsa okna?

Se strinjam, če le ne živi tam zadnjih 5 primerkov ene vrste...takarat je vsaka žrtev pač 20% zmanjšanje populacija.

Vetrne elektrarne predstavljajo potencialno nevarnost vodovarstvenih področij z pitno vodo. Vetrne elektrarne potrebujejo za delovanje, hlajenje in podmazovanje od 200 do 370 litrovsintetičnega olja, ki se nahaja na vrhu vetrne turbine.

** v primeri z avtomehanično delavnico je potrošnja v elektrarni tega ista .. ali tip ve koliko takih delavnic in servisov se odpre na novo letno? Poleg tega se da to regulirati in zavarovati brez težav

Avtomehanične delavnice ne stojijo v naravi in imajo urejene lovilce olj(moraš jih imeti če ne ne dobiš obrataovalnega dovoljenja, res je to poseg v tla...vendar v civilizaciji ipak nimaš kaj uničit.

Vetrne elektrarne motijo tok svetlobe. Ko sonce vzhaja ali zahaja, so kraji izza vetrnih elektrarn postavljeni v nekako migotanje svetlobe ( senčno migotanje ), ki ga povzročajo kraki vetrnih turbin s svojim vrtenjem, kar povzroča dizorientacijo, glavobole in migreno. Nekatere veterne turbine so ponoči osvetljene, kar še dodatno moti okolico.

** tako migotanje povzročajo tudi drevesa v vetru, pa se do sedaj še nihče ni pritožil, da zaradi tega utripanja kdo dobi migreno .. nasprotno - baje je veliko dreves in veter okoli njih zelo zdrav zaradi kisika ipd .. sy vemo ali ne - ni treba naštevati, kako dobrodejno vpliva sprehod po gozdu v vsesplošno migetajoči svetlobi zaradi rahlega vetrca - torej blagodejno na človeka

No za tole ne vem, tudi meni se zdi, da je bolj kot ne pač en protiargument več, da več izgleda. Res pa da nimam migren in ne vem kako bi to plivalo name.

Vetrne turbine so tudi neke vrste vizualni onesnaževalci. Na Finskem jih zaradi videza že umikajo iz krajev, kjer se ne skladajo z infrastrukturo.

** ta je pa najbolj močna .. tipa bi bilo treba peljat na Ljubljanski grad, da bi videl kaj se pravi vizualno onasneževanje

:lol1:

Spet LJ grad stoji v mestu in ne v naravi kamor bi sedaj radi postavili veternice. Če bi jih postavili v LJ ne bi bilo nič spornega iz tega stališča.

ali pa:

bsnet.eu.org/me/studij/4l/energetika/seminarji2004-2005/Vetrne%20elektrarne.doc -

2.6 EKOLOŠKI IN SOCIALNI VPLIVI VETRNIH ELEKTRAREN

Vetrne elektrarne ... blabla ...

katero se lahko izračuna in ne sme preseči uničenja kulturne pokrajine in dedinšcine.

** jasno - ali bomo potem kakšno rekli tudi na temo avto-ceste? Odvratna blokovska naselja? Umetna jezera hidro in atomic-harmonic-elektrarn ??

Ne pretiravaj, vedno se tehta tako, da je pozitven učinek večji kot je narejena škoda in 0,6% več energije je zame pemalo

Nekatere vetrne turbine so ponoči osvetljene, kar se dodatno moti okolico.

** kretenopisec je menda pozabil na cestno razsvetljavo, ki je v primeri s to osvetlitvijo sonce proti vžigalici

O svetlobni poluciji razmišlja zelo malo ljudi. Na žalost ima večji upliv na okoje kot bi si mislil in počakaj še malo, da se stavri raziščejo in čez 20let (seveda bo zelo pozno in škoda narejena) se bomo ukvarjali tudi s tem. Seveda je spet potrebno gledati kje ...če bi to stalo v Ljubljani ne bi bila taka reč....Volvja reber je danes ponoči v temi potem ne bo več.

...

Popravljeno Marec 11, 2007. Popravil lina

[SF]

Hja slovenci se bomo mogl enkrat le odločit, koliko ozemlja potrebujemo za bivanje. Nismo namreč ravno primer varčnosti z energijo, da bi pa postavljali HE pa tudi nimamo dovolj prostora... Preostanejo nam samo še JE, ali pa da napovemo vojno vsem sosednjim državam in tam iztrebimo prebivalstvo potem pa postavimo HE, da bomo zadostil svojim potrebam...

Vetrne elektrarne? Kot bi na prašičji farmi v Ihanu veterinar rahlo prdnil...

[lightning]

Vetrne elektrarne? Kot bi na prašičji farmi v Ihanu veterinar rahlo prdnil...

No evo, končno eden, ki je zelo na preprost način povedal največ.

[janih]

majn elektrike- več teme, več teme, več časa za seks, več seksa- več otrok :OK: :OK: .)

janih

[SF]

No, rad bi pojasnil delovanje avstrijskih zelenih... Ste se kdaj vprašali, zakaj ne protestirajo proti umetnem zasneževanju in pretiranem turizmu v njihovih alpah? Je pač tako, da v primeru koristi za lokalno skupnost ne pridejo niti do predsednika pašne skupnosti... Jaz sem prepričan, da jih v primeru protestov proti JE Krško in JE Temelin podpira avstijsko elektro gospodarstvo, ki bi rado drago prodalo svoje presežke...

[Broj Jedan]

No, rad bi pojasnil delovanje avstrijskih zelenih...

..da

malce dodam tvojemu pojasnilu, ker sem

imel čast ravno TE zelene bolj natančno spoznati.

Torej na kratko:

če bi načrtno zbiral v Avstriji bebce na kup,

če bi jih iskal z lučjo pri belem dnevu,

lovil s posebnimi vabami in pastmi za bebce,

jih mamil z najlepšimi bebopičkami,

gotovo

ne bi imel takega uspeha,

kot

so ga imeli tile,

ki

so v A ustanovili stranko zelenih.

:grim

Najprej

so se kretenkoti lotili lepih, širokih propustnih

cest, kjer je promet tekel dosti hitro in neovirano.

Vse so šli prekopat, zožat, narediti zelenice in zelene pasove,

posadili grmičke in rožice, izravnali avtobusne postaje, da

da ni več izogibališča in se avtobus

na postajališču ustavi sredi ceste ..

promet se je pa ustavil. Avti za isto pot potrebujejo v mestu

zaradi zožanih cest 10 minut dlje,

toliko več smrdijo in onesnažujejo okolje.

In tako so zelenkoti uspeli za 10% bolj zasvinjat zrak celih mest .

Torej

vsaka čast naši vladi, da teh

budal ne spuste v parlament.

:worship:

[Tepko]

Spet buške kotalite glede vetrnih elektrarn. Na hiter pogled so dokaj čiste in uporabne, samo imajo eno zelo slabo lastnost. Na njih se ubije veliko ptičev. V ameriki ne vem točno v kateri zvezni državi, premišljujejo da bi ukinili vetrne elektrarne, saj se na njih ubije preveč orlov in ujed. Nekako so prišli do vprašanja: ali je elektrika proizvedena v teh elektrarnah res toliko vredna, kot psi poginuli ptiči? Namreč, njihovi orli so že sedaj zelo ogrožena vrsta, potem pa jih še pobijajo s temi eletrarnami. Podoben problem imajo na Nizozemskem in v Belgiji (in seveda drugje). Problem tudi nastaja, ker ko kak ptič prleti v vetrnico, jo morajo dostikrat ustaviti in iti očistiti, kar pomeni, da takrat ne dobijo toka.

So pa nedavno pogruntali vetrno elektrarno, ki izgleda kot turbopropelerski motor od aviona (no v nekem smislu to tudi je), in ima na sprednji strani in zadnji strani rešetko, okoli pa so vetrnice zaščitene z okrovom. Taka vetrnica proizvede do 3x več energije, kot klasična (na račun večjega izkoristka).

[Broj Jedan]

vetrno elektrarno, ki izgleda kot turbopropelerski motor od aviona ..

Ja

z širjenjem uporabe se bo tudi tu tehnologija razvijala in

vetrnice bodo vedno bolj izkoriščene, vedno manj 'škodljive'.

Tele opisane gotovo zelenim ne bodo

povzročale migrene

zaradi migotanja svetlobe, in ko jih bodo začeli delati tudi v

obliki mecesnov

ne bodo več vizualno onesnaževale okolja.

:lol1: