Skoči na vsebino

Razvozlali skrivnost dolgega življenja


Priporočene objave

Znanstveniki iz ZDA so prišli do treh ugotovitev, ki bodo pomagale napovedati, kako dolgo bo nekdo živel. V študiji, ki so jo objavili v reviji Science, poročajo, da je dolžina življenja nekega posameznika povezana z njegovo telesno temperaturo in stopnjo dveh kemičnih spojin, inzulina in dehidroepiandrosteron sulfata (DHEAS), ki krožita v krvi.

V povprečju živijo ljudje, ki imajo nižjo telesno temperaturo, dlje. Prav tako tudi tisti z nižjo stopnjo insulina in visoko stopnjo DHEAS. Raziskovalci niso povsem prepričani, kakšni vzroki stojijo za temi odkritji, a eksperimenti z živalmi govorijo o tem, da imamo opravka s slabšim metabolizmom.

Pravijo, da lahko razvozlanje mehanizmov, ki stojijo za temi odkritji, vodi v nove načine, kako pomagati ljudem, da bodo živeli dlje.

Povezava med življenjsko dobo in metabolizmom, ki jo predlagajo, izhaja iz eksperimentov, v katerih so držali živali v strogi dieti.

Te živali so živele več časa kot normalno, tudi do 40 odstotkov dlje. Imele so nižjo telesno temperaturo, nižjo stopnjo insulina in višjo stopnjo DHEAS.

George Roth iz Nacionalnega Inštituta za staranje v Baltimoru v ZDA je delal na dolgotrajnih študijah faktorjev, ki vplivajo na življensko dobo.

Tako imenovana Baltimorška longitudinalna študija staranja poteka že od leta 1958, vanjo pa je bilo vključenih okoli 1500 ljudi.

Sledeč vodilu, ki so ga dobili pri eksperimentih z dieto pri živalih, se je Roth-ova skupina posvetila analizi telesne temperature in stopnje insulina ter DHEAS pri ljudeh, vključenih v Baltimorško študijo.

"Ljudje z nižjo temperaturo in inzulinom in tisti z višjo stopnjo DHEAS živijo dlje kot njihovi rojaki," piše Georhge Roth v reviji Science. V tem trenutku sicer ni dovolj podatkov, da bi točno rekli, kako veliki so ti učinki.

Povprečna človeška telesna temperatura je okoli 37 stopinj celzija, posamezniki pa se med sabo razlikujejo za kakšno stopinjo.

Ljudje v Baltimorški študiji niso na dieti, tako da mora biti nekaj drugega, kar pri ljudeh, ki živijo dlje, vzdržuje nizko temperaturo in stopnjo insulina ter visoko stopnjo DHEAS. "Morda je vzrok genetski, morda je poleg diete vzrok v čem drugem v njihovem načinu življenju," pravi Roth in zaključuje: "Če lahko ugotovimo, kaj počnejo ti posamezniki, potem bomo morda pomagali tudi ostalim, da bomo živeli dlje. "

Vir: SiOL --> http://www.siol.net/novice/default.asp?pag...802080220135826

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Baltimorska skupina? 1500 ljudi? Veš kaj, mislim, da je problem spet v vzorcu, tako kot pri večini raziskav, in konec koncev javnomnenjskih raziskav. Vedno je v takih skupinah problem vzorca, ki je, ponavadi enoten, tako kot Internet ali telefonske ankete. Določen vzorec ima določene zakonitosti, in jih je težko prenesti na celoto ali drugačne vzorce. Zato jaz osebno na take raziskave podrpte z meritvami določene skupine ne dam kaj dosti. Kot je znano ima vpliv na človeško temperaturo (in tudi ostale vitalne funkcije) tudi zunanje okolje, geografska lega, tip člloveka, nenazadnje barva kože, sposobnost ohlajanja ipd.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

brezveze ... jaz bom itak 150 let živel ... več se mi pa ne da ... :lol: :lol: :lol:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

brezveze ... jaz bom itak 150 let živel ... več se mi pa ne da ... :lol: :lol: :lol:

Pa motorje bos vozu do kdaj????? :twisted: :D

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

brezveze ... jaz bom itak 150 let živel ... več se mi pa ne da ... :lol: :lol: :lol:

Pa motorje bos vozu do kdaj????? :twisted: :D

Ja, pomisli malo, do 150.ega leta. Do zadnjega trenutka! Joj kakšen kveščn! :wink: :D

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Meni se pa zdi tista ''nižja stopnja inzulina'' :?: malo čudna. V primeru zmanjšanja stopnje inzulina v telesu, moraš le-tega dodajati umetno, da ne prihaja do povečane količine sladkorja v krvi. Pomanjkanje inzulina na dolgo rok pa lahko povzroči možganske poškodbe ali celo smrt. Torej mislim, da so na Siolu pri kakšnem prevodu malo zgrešili.

LP

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Torej mislim, da so na Siolu pri kakšnem prevodu malo zgrešili.

LP

Saj ni važno kaj je res samo, da se bere (slovenskirumenitisksux press)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.


×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!