An inconvenient truth

[enduraš]

... zakaj? Hopla...kaj če je vse res? Kaj porečete? Bodo čez 40 let naši otroci stradali, bodo divjale vojne za hrano in energijo... ? Kaj bo? :unsure:

PS: Če si še niste ogledali dotične zadeve se naključno pojavite v videoteki in zaprosite zanjo.

PSS: Z iskalnikom sem pogledal, če je že kje tema na TA FILM... in je ni... torej uporaba ključavnice ni potrebna :krneki:

[HHV]

... zakaj? Hopla...kaj če je vse res? Kaj porečete? Bodo čez 40 let naši otroci stradali, bodo divjale vojne za hrano in energijo... ? Kaj bo? :unsure:

PS: Če si še niste ogledali dotične zadeve se naključno pojavite v videoteki in zaprosite zanjo.

PSS: Z iskalnikom sem pogledal, če je že kje tema na TA FILM... in je ni... torej uporaba ključavnice ni potrebna :krneki:

No, ko si že priden, za kar resnična pohvala, pa še kakšen link prilepi. Se da ta film tudi preko spleta pogledat.

LP

[Pimpi limpi]

Dober film!

Da človeku res malo za mislit! :unsure:

[Ganges]

http://www.climatecrisis.net/

http://www.imdb.com/title/tt0497116/

http://www.an-inconvenient-truth.com/

Film pa se da dobit v videoklubu, na kakih torrentih si ga lahko dol povlečete (če vam je všeč podprite avtorje z nakupom ;) ),...

lp

[enduraš]

Pa še to :

Ledena plošča na skrajnem severu sveta se tanjša z doslej največjo hitrostjo. Pojav je odprl novo plovno pot med Atlantikom in Pacifikom. (Vir : 24ur.com)

Nemška kanclerka Merklova je ob odprtju avtomobilskega sejma IAA opozorila na zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. (Vir: 24ur.com)

Za teli dve novici ni glih treba noro iskat po arhivih... se pojavljajo dokaj redno... da ne omenjam poplav, suše, orkanov...

Žalostno je to, da je ljudem vseen (eden pač ne more nč narest ane?). Jaz sem pa mnenja, da že to velik, da ljudje vsaj približno vejo kaj se dogaja in zakaj (za začetek).

Sej je Al Gore lepo povedu... če ne bomo mi najebal bojo pa naši otroc. Definitivno pa nekdo bo, če bo šlo tko naprej.

(Hm...kdaj je bla že ena normalna zima..?)

PS: Ne mislt, da je vse kar je tip reku zame sveta resnica... če je pol tistega res... we're fucked :unsure:

[sayo]

Zaradi katalizatorjev in elktro avtov bomo imeli še bolj usran svet, ker za izdelavo in predelavo le teh porabimo zelo veliko energije in s tem veliko bolj onesnažimo svet kot če bi bili avti brez kat.

[MATjuska]

Vsi se kar naenkrat ukvarjamo s posledicami, namesto da bi se raje ukvarjali z izvori. Pa zakaj na primer na teh avtomobilističnih sejmih nihče ne predloži "energetske bilance" ali pa "CO2 bilance", ali pa "okoljske bilance" za en tak avto, ko ta zapusti tovoarniško dvorišče. Potem pa še napoved za njegovo celotno življensko dobo. Nekje sem te podatke že enkrat zasledila (na žalost jih sedaj nisem uspela izbrskati), vendar se mi zdi, da 80 - 90 % onesnaženja "proizvede" avto v času izdelave (torej preden je sploh postavljen na cesto). Sklep I: Proizvajat manj novih avtov!

Sklep II: Zmanjšati povpraševanje po novih avtih!

Huh, ta razmišljanja pa postajajo divja!

Torej, če razširimo to na n.pr. celotno predelovalno industrijo, ali celo celotno družbo (našo, kapitalistično družbo), bi to pomenilo, da moramo vsi omejiti potrošnjo. Najprej bi to bile luksuzne dobrine: n.pr. 2.avto, jahta, vikend, počitnice na Maledivih, nakupi v Parizu in Londonu, ... Prišlo bi do recesije gospodarstva ... Trpela bi sociala (kolikor je še je) ... Ljudje bi šli na ceste ... In če se ne bi družba pravočasno prilagodila, celo do nasilnega propada kapitalističnih ureditev, kot jih danes poznamo, skratka revolucija! :fight1:

Lahko raznorazni politiki, gospodarstveniki in drugi flancarijo kolikor hočejo in predlagajo različne načine za "rešitev zemlje". Vse skupaj je le gašenje požara s kavnimi žličkami. Zagotavljanje "statusa quo" in bog ne daj se čemu odrečt! Dejstvo je, da se je potrebno lotiti vzrokov - in glavni vzrok je potrošništvo. Z njegovo ukinitvijo pa se direktno ruši temelje kapitalistične družbe (katero poganja potrošništvo). Zemljo lahko torej reši le komunizem! :worship: :evilgrin:

Živela KP, živel Marx in ostali teoretiki komunizma!

Dol z gnilim kapitalizmom! :naughty:

[2384nsdf83]

če ne bomo mi najebal bojo pa naši otroc. Definitivno pa nekdo bo, če bo šlo tko naprej.

po drugi plati - te spremembe so v zgodovini vedno bile ... na gor al pa na dol ...

zanimiv članek Nikolaja Pečenka iz neke Sobotne Priloge DELA:

Neprijetna resnica ali velika podnebna prevara?

18.08.2007

V javnih občilih se o podnebnih spremembah veliko piše in govori, a praviloma zelo enostransko. Svet se segreva, krivi smo ljudje, posledice pa bodo katastrofalne. Ali če uporabimo sodobni politični novorek – razprava o podnebnih spremembah je močno neuravnotežena.

Morda bo kdo porekel, da tu pač ni kaj uravnoteževati, a vseeno poskušajmo. Začnimo pa kar s kratkim skokom v ne tako zelo oddaljeno preteklost. 19. junija 1974 so bralci Dela lahko prebrali polstranski članek, povzet po francoski poljudnoznanstveni revije Science et Vie, z velikim naslovom Svetovno podnebje se spreminja. Prav enakega bi lahko prebrali tudi dandanes, a že prvi stavek postavi naslov v povsem drugo luč. V Afriki in Indiji je suša, v zmerno toplem pasu se povprečna temperatura znižuje, na severni polobli sneg sili proti jugu.

Prav ste prebrali, v prvi polovici sedemdesetih let se je podnebje ohlajalo. Povprečne temperature so se takrat že dobri dve desetletji počasi, a vztrajno nižale, ledeniki so se debelili, na tečajih je bilo vedno več ledu … Še približno pol leta prej smo lahko v Delu prebrali podoben članek z naslovom Ali prihaja ledena doba?

Sedaj vemo, da je bil strah odveč in da so se klimatologi, ki so takrat napovedovali prihod ledene dobe, očitno pošteno zmotili. Kaj pa, če se motijo tudi danes? Nekateri so prepričani, da ta možnost vsekakor obstaja. Med njimi so na primer avtorji angleškega dokumentarnega televizijskega filma Velika prevara o globalnem segrevanju (The Great Global Warming Swindle), ki je nekakšen odgovor na razvpiti dokumentarec Neprijetna resnica nekdanjega ameriškega podpredsednika Ala Gora.

V Veliki prevari o globalnem segrevanju dokazujejo, da je prevladujoče mnenje o svetovnem segrevanju v najboljšem primeru polno napak in v najslabšem velika prevara, ki se je začela v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher nevarnost toplogrednih plinov izkoristila v boju s stavkajočimi rudarji (češ, premog je škodljiv, gradimo jedrske elektrarne).

Med kritiki teorije o svetovnem segrevanju niso samo nekateri skrajni politiki, predstavniki naftnega lobija, zagovorniki teorije zarote in kar je še njim podobnih čudakov, ki jih nihče ne jemlje resno. Tudi marsikateri resen in ugleden znanstvenik se namreč ne strinja s poenostavljeno resnico, da se svet segreva, da smo za to krivi ljudje in da bodo posledice katastrofalne. Predvsem naj bi imeli na voljo veliko premalo zanesljivih podatkov, da bi lahko s kakršnokoli sprejemljivo mero zanesljivosti dolgoročno napovedovali podnebne spremembe. Še posebno pa ne bi smeli le na podlagi nezanesljivih modelov, nepotrjenih teorij in pomanjkljivih podatkov z alarmantnimi napovedmi o prihajajoči katastrofi svetovnih razsežnosti strašiti ljudi.

V časopisnem prispevku seveda ni mogoče niti omeniti vseh različnih šibkih točk, ki jih kritiki očitajo prevladujočemu pogledu na svetovno segrevanje, kaj šele, da bi jih podrobneje razložili. Kljub temu pa bo pisec tvegal in bralce poskušal opozoriti na nekatere pomisleke, ki se razmišljajočemu človeku porajajo, ko v razpravi o podnebnih spremembah prisluhne tudi drugi strani.

Podnebje se spreminja – od vekomaj

Podnebje na Zemlji se ves čas spreminja. Nekatere spremembe so zelo velike in zelo počasne. Saj veste, ledene in medledene dobe, če premikanja celin niti ne omenjamo. Po antarktičnih gozdovih so nekdaj lomastili dinozavri. A poznamo tudi manjše in neprimerno hitrejše podnebne spremembe. Sredi Sahare so na skalah narisane črede žiraf in antilop, ki pričajo, da tam pred približno 6000 leti ni bila puščava, ampak savana. Vikingi so pred približno 1000 leti naselili južno Grenlandijo in tam kmetovali, saj je bilo takrat podnebje vsaj na severnem Atlantiku precej milejše, kot je dandanes. Temu obdobju znanstveniki pravijo srednjeveško toplo obdobje in v tistih časih je bila na primer Anglija vinorodna dežela.

Vikinge je z Grenlandije nekaj sto let pozneje pregnala vnovična ohladitev. V 16. in 17. stoletju je v Evropi zavladala tako imenovana mala ledena doba. O njej lepo pričajo tudi nekatere umetniške slike iz tistega časa, ki na primer prikazujejo zimske radosti na zamrznjeni Temzi sredi Londona. V 19. stoletja je bilo male ledene dobe konec in temperature so se začele znova dvigati. V Sloveniji so julija 1950 izmerili do danes še nepresežen temperaturni rekord (40,6 stopinje Celzija, v Črnomlju). Samo četrt stoletja pozneje so nekateri napovedovali prihod ledene dobe, leta 2003 pa je bilo najtoplejše poletje v zadnjih 150 letih.

Vidimo torej, da se podnebje spreminja, v eno in drugo smer, in to presenetljivo hitro. In če za ledene dobe precej dobro vemo, zakaj se pojavljajo, je neprijetno dejstvo, da o vzrokih teh manjših sprememb le bolj ali manj ugibamo. Ne vemo, kaj je povzročilo srednjeveško otoplitev, ki je omogočila naselitev Grenlandije, in ne vemo, kaj je povzročilo malo ledeno dobo. Zanesljivega odgovora nimamo niti na vprašanje, zakaj je prišlo do kratkotrajnega ohlajanja, zaradi katerega so sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja nekateri napovedovali prihod ledene dobe. Ali, pravilneje rečeno, hipotez je kar nekaj, le tega ne vemo, katera od njih je pravilna. Kar je neprijetno zlasti zato, ker ne vemo, ali ni morda kateri od vzrokov, ki so povzročili te podnebne spremembe, na delu tudi zdaj. Skratka, morda smo tudi sedaj priča povsem naravni podnebni spremembi, za katero tudi ne vemo, kako izrazita bo in kako dolgo bo trajala.

Je res za vse kriv CO2?

Na tem mestu smo prišli do enega od ključnih vprašanj v razpravi o podnebnih spremembah, namreč do vzrokov zanje. Po ogledu filma Neprijetna resnica se zdi, da je vse jasno. Za svetovno segrevanje smo krivi ljudje, ker v ozračje spuščamo preveč toplogrednih plinov, z ogljikovim dioksidom na čelu.

A nekateri so prepričani, da vse skupaj le ni tako zelo enostavno, in s CO2 je menda kar nekaj »težav«. Nekateri znanstveniki na primer ugotavljajo, da predstavlja CO2, ki ga tako ali drugače proizvajamo ljudje, le majhen delež vsega CO2 v ozračju (večina je namreč naravnega izvora), premajhen, da bi lahko imel pomembnejši vpliv na podnebje. Drugi dodajajo, da povečana koncentracija CO2 v ozračju sploh ni vzrok, ampak posledica segrevanja.

Zagovorniki in nasprotniki vloge toplogrednih plinov bi na tem mestu na dan privlekli vsak svoje tabele in začeli žonglirati z odstotki. A tokrat nas ne zanima, ali ves CO2, ki ga ljudje pošiljamo v ozračje, res predstavlja le dobre tri odstotke vseh toplogrednih plinov in zato ne more imeti omembe vrednega vpliva na podnebje; namen tega prispevka namreč ni ugotavljanje, kdo ima prav, ampak predvsem opozarjanje, da stvari niso tako črno-bele, kot nam jih pogosto poskušajo predstaviti.

V dokumentarcu Velika prevara o globalnem segrevanju je mogoče videti, da obstajajo tudi druge, vsaj na prvi pogled kar precej prepričljive teorije o vzrokih za segrevanje. Nekateri znanstveniki so na primer prepričani, da so odkrili povezavo med Sončevo dejavnostjo in povprečno temperaturo na Zemlji, tako neposredno kot posredno, prek vloge, ki jo imajo kozmični žarki na nastanek oblakov.

Ob večji magnetni dejavnosti sonca je več tako imenovanega sončnega vetra, ki »odpihne« iz vesolja prihajajoče kozmične žarke, zaradi česar na Zemlji nastane nekaj manj oblakov in ozračje se segreje. V filmu smo lahko videli zelo prepričljiv grafikon, ki kaže povezavo med magnetno dejavnostjo Sonca, kot so jo lahko za nazaj določili na podlagi starih zapisov o številu sončnih peg, ter povprečno temperaturo na Zemlji.

Spremenljiva dejavnost Sonca naj bi bila tudi vzrok ali vsaj eden od vzrokov (med kandidati je recimo tudi vulkanska dejavnost) za srednjeveško toplo obdobje in malo ledeno dobo. Mimogrede, znameniti astronom Herschel je že leta 1801 odkril povezavo med številom sončnih peg in cenami žita v Angliji, čeprav se mu seveda niti sanjalo ni, kakšen mehanizem se skriva v ozadju. Zaradi te ugotovitve, za katero danes vemo, da ni iz trte zvita, je bil v svojem času deležen v glavnem le posmeha.

Seveda moramo takoj dodati, da hipoteza o vplivu kozmičnih žarkov na nastanek oblakov oziroma podnebne spremembe nikakor ni splošno priznana. Morda vpliv sončeve magnetne dejavnosti ni tako velik, kot mislijo zagovorniki hipoteze, ali pa je mogoče hipoteza povsem napačna. Ampak to je pač usoda večine hipotez, vključno s tisto o vplivu toplogrednih plinov.

Kdo ima torej prav in kaj povzroča svetovno segrevanje? Najbolj pošten odgovor bi verjetno bil, da tega za zdaj še ne vemo, vsaj ne dovolj zanesljivo. Najverjetneje je vzrok vzajemno delovanje različnih vplivov, med katerimi so nedvomno tudi človeški. O deležih posameznih vplivov pa lahko le bolj ali manj izobraženo ugibamo. Žal to pomeni, da so tudi napovedi o prihodnjem razvoju našega podnebja precej manj zanesljive, kot bi si želeli in kot nam to praviloma poskušajo prikazati.

Bodo posledice res katastrofalne?

Napovedi imajo v razpravi o podnebnih spremembah osrednje mesto, saj tisto, kar bi nas moralo skrbeti, šele prihaja. Mnogi klimatologi napovedujejo hude reči, ki se, ko jih povzamejo k senzacionalizmu vedno malce nagnjeni novinarji, spremenijo v kar se da črno prihodnost – s poplavami, ki bodo odnašale vse, kar bodo pustile suše, z ubijalskimi vročinami in morilskimi viharji, potopljenimi obalnimi predeli in hordami afriških in azijskih »podnebnih« beguncev. Izumrle bodo številne živalske vrste, razen seveda škodljivih, saj se bodo zaradi toplejšega podnebja prek vseh meja razmnožili klopi in komarji, skupaj z malarijo, rumeno mrzlico in kar je še tropskih bolezni, ki jih prenašajo, ter kobilice in drugi škodljivci, ki bodo uničili še tisto malo, kar bo ostalo po sušah, poplavah in viharjih.

Toda ali res? Legendarni ameriški igralec baseballa Yogi Berra je nekoč dejal: »Napovedovati je težko, še posebno prihodnost.« In za podnebne spremembe ter njihove posledice to velja še toliko bolj. Modeli, s katerimi napovedujejo podnebno prihodnost, so močno nezanesljivi, pa če nam to priznajo ali ne. Kar ni pravzaprav nič nenavadnega, saj lahko na podlagi nezanesljivih hipotez in nepopolnih podatkov dobimo le nezanesljive napovedi.

A tudi če se bo v prihodnjih desetletjih res segrelo toliko, kot napovedujejo nekateri klimatologi, se lahko vprašamo, ali je to res tako zelo slabo, kot nas poskušajo prestrašiti. Srednjeveško toplo obdobje se je verjetno Vikingom zdelo še kar ugodno, preživeli pa so ga tudi severni medvedi. Nekoliko hujše so bile verjetno posledice male ledene dobe, a tudi za te bi težko rekli, da so bile katastrofalne (čeprav se propadli angleški vinogradniki verjetno ne bi strinjali s tem).

Toplejše podnebje je za kmetijstvo načeloma ugodnejše od hladnejšega, zato nas tisti, ki nas hočejo prestrašiti s posledicami svetovnega segrevanja, takoj opozorijo na spremljajoče suše. A toplejše podnebje samo po sebi ne pomeni manj dežja. Napovedi za naše kraje na primer segajo od 10 odstotkov več do 30 odstotkov manj padavin. Kar je sumljivo podobno ugibanju, ampak tudi če iz previdnosti vzamemo najslabšo napoved, tretjino manj padavin, to še vedno ne bi smelo povzročiti katastrofe. Podnebje v Prekmurju, kjer pade najmanj padavin, bi tako postalo podobno današnjemu podnebju v recimo osrednji Makedoniji ali v skrajnem primeru na Siciliji ali morda v Izraelu. Seveda se bo treba prilagoditi, poskrbeti za namakanje in začeti gojiti druge poljščine, ampak kmetijstvo bo tudi v spremenjenih podnebnih razmerah lahko še naprej uspevalo – morda celo bolje kot sedaj.

A tudi če bo kmetijstvo do določene mere prizadeto in bo povsem propadel zimski turizem, to še ne pomeni nujno, da bodo posledice toplejšega podnebja na splošno slabe. Kajti nikakor ne smemo prezreti različnih prednosti toplejšega podnebja, na primer neprimerno nižjih stroškov za ogrevanje. Prav ogrevanje je tudi pomemben vir izpustov toplogrednih plinov, če drugega z njim povezanega onesnaževanja niti ne omenjamo.

Poleg tega bi morali, če se pogovarjamo o svetovnem segrevanju, razmišljati svetovno. Morda se bo nekaj koralnih otokov res znašlo pod morjem in se bo Sahara raztegnila še malo bolj proti jugu, a po drugi strani bodo morda postale plodne obširne pokrajine v arktičnih predelih Rusije in Kanade. In ko smo že pri Rusiji in Kanadi – nekateri se že ozirajo na severozahodni in severovzhodni morski prehod brez ledu, ki bi močno skrajšala in pocenila ladijske poti med Azijo, Severno Ameriko in Evropo.

Ko govorimo o posledicah podnebnih sprememb, moramo dati na tehtnico vse posledice, slabe in dobre. In verjetno ne bi smelo nikogar presenetiti, da se med strokovnjaki mnenja, kaj in kako tehtati, precej razlikujejo. Marsikatera posledica podnebnih sprememb je recimo odvisna od tega, kako se bomo ljudje na spremembe prilagodili. Če bodo kmetje vztrajali pri koruzi, bodo podnebne spremembe kmetijstvu nedvomno škodovale, če bomo pravočasno poskrbeli za namakanje in prilagodili poljščine, pa mu lahko celo koristijo. Ali na primer turizem – toplejše podnebje bo očitno škodovalo smučarskim središčem, kopališčem pa bo koristilo in tudi sezona gorskega turizma bo daljša, zato bo morda splošen učinek na turizem celo pozitiven.

Podobno kot pri vzrokih za svetovno segrevanje lahko torej tudi za njegove posledice ugotovimo, da najverjetneje vemo še veliko premalo, da bi jih lahko napovedovali s kakršnokoli omembe vrednejšo gotovostjo. Skoraj zanesljivo je le to, da ne bodo tako zelo črne, kot bi nam jih nekateri radi predstavili. Domnevamo namreč lahko, da marsikateri politik (pa tudi znanstvenik) s posledicami nekoliko pretirava iz političnih razlogov, v (verjetno celo upravičeni) skrbi, da javnost nevarnosti podnebnih sprememb sicer ne bi vzela dovolj resno.

Podnebje in politika

Znanost vedno trpi, ko se vanjo vmeša politika, in klimatologija ni pri tem izjema. Očitki v tem primeru letijo iz obeh smeri in politične »onesnaženosti« obtožujejo tako tiste, ki bijejo plat podnebnega zvona, kot one, ki so prepričani, da ni posebnega vzroka za preplah.

Tiste, ki napovedujejo svetovno segrevanje in svarijo pred katastrofalnimi posledicami, nasprotna stran obtožuje, da se s tem le prilizujejo trenutno prevladujoči politični in znanstveni struji. Dandanes naj bi bilo namreč na razpisu za skoraj katerikoli raziskovalni projekt veliko laže uspeti, če je ta tako ali drugače povezan s podnebnimi spremembami. Če prijavimo projekt »vpliv podnebnih sprememb na rast rumenih marjetic«, bo imel za financiranje precej več možnosti od projekta, ki bi se ukvarjal samo z rastjo rumenih marjetic.

Po drugi strani znanstvenike, ki ne verjamejo v prevladujoči človeški vpliv na svetovno segrevanje ali dvomijo o njegovih katastrofalnih posledicah ali celo o segrevanju, obtožujejo, da so pod vplivom naftnega lobija, industrijskih korporacij ali desničarsko-libertarnih političnih sil. Verjetno je odveč poudariti, da oboji vpliv politike na svoje delo odločno zavračajo.

Rezultati znanstvenega dela v idealnem svetu ne bi smeli biti odvisni od tega, kdo raziskavo plača ali kakšen je svetovni nazor raziskovalca, v resničnem svetu pa se vse prepogosto dogaja, da na rezultate poleg podatkov samih vpliva še marsikaj. Vplivi so večinoma sicer le posredni; od podzavestnih pričakovanj in želja raziskovalcev do malo manj podzavestnih teženj znanstvenih revij, da objavljajo predvsem pozitivne rezultate (članek, v katerem ugotovimo, da podnebne spremembe vplivajo na rast rumenih marjetic, bo imel več možnosti za objavo od članka, v katerem vpliva ne potrdimo), a dejstvo ostaja, da znanost pogosto ni tako zelo objektivna, kot bi si želeli. Še posebno pri politično tako občutljivih vprašanjih, kot so podnebne spremembe. Ampak to je že tema za kakšen drug prispevek.

Previdnost je mati modrosti

Za konec lahko ugotovimo, da se z Alom Gorom v nečem vsekakor lahko strinjamo. Res smo soočeni z neprijetno resnico. Neprijetno resnico, da o podnebnih spremembah in njihovih posledicah vemo veliko premalo. In neprijetno resnico, da tega marsikdo od tistih, ki nas strašijo s posledicami svetovnega segrevanja, noče priznati.

Kar seveda ne pomeni, da nas ne sme skrbeti. Kajti čeprav lahko tiste, ki nas strašijo s katastrofalnimi posledicami svetovnega segrevanja, verjetno upravičeno obtožimo, da pretiravajo oziroma za svoje trditve nimajo trdne osnove, to še ne pomeni, da morda vendarle nimajo prav. In tudi če posledice ne bodo katastrofalne, to ne pomeni, da jih sploh ne bo.

Podnebnim spremembam, njihovim posledicam in prilagajanju nanje moramo ravno zaradi tega, ker o njih vemo premalo, v prihodnje posvečati še več pozornosti. Pri tem pa nikakor ne smemo postati žrtve znanstvenega enoumja, ampak moramo vedno prisluhniti vsem stranem v razpravi. Kajti le tako bomo lahko preprečili, da ne bomo postali žrtve velike podnebne prevare.•

[2384nsdf83]

Vsi se kar naenkrat ukvarjamo s posledicami, namesto da bi se raje ukvarjali z izvori. Pa zakaj na primer na teh avtomobilističnih sejmih nihče ne predloži "energetske bilance" ali pa "CO2 bilance", ali pa "okoljske bilance" za en tak avto, ko ta zapusti tovoarniško dvorišče. Potem pa še napoved za njegovo celotno življensko dobo. Nekje sem te podatke že enkrat zasledila (na žalost jih sedaj nisem uspela izbrskati), vendar se mi zdi, da 80 - 90 % onesnaženja "proizvede" avto v času izdelave (torej preden je sploh postavljen na cesto). Sklep I: Proizvajat manj novih avtov!

Zakaj? Ker ti skušajo ta avto prodati, ne pa priskutiti :)

In ja -globalno gledano je približno tretjina vse svetovne industrije, gospodarstva .... povezane/ga z avtomobili! Izdelava, vzdrževanje, pa potem da ne omenjamo ljudi, ki nekaj delajo samo zato, da si kupijo nov, večji, močnejši avto ... ;)

[GorazdH]

itak da vse skup diši po manipulaciji...ekologija je zadnje čase tak biznis in predvsem "tasa" polen za metat pod noge vzpenjajoči se Indiji, Kitajski...

najbolj smešne so mi nalepke "ekološki zabojnik" he he he :rolleyes:

[MATjuska]

Zakaj? Ker ti skušajo ta avto prodati, ne pa priskutiti :)

In ja -globalno gledano je približno tretjina vse svetovne industrije, gospodarstva .... povezane/ga z avtomobili! Izdelava, vzdrževanje, pa potem da ne omenjamo ljudi, ki nekaj delajo samo zato, da si kupijo nov, večji, močnejši avto ... ;)

Pojavlja se vprašanje v stilu: kaj je bilo prej ... avto ali potreba po avtu. :hmm:

Vidim avto, ki ga hočem na vsak način imeti, se zakreditiram do daske in ga pripeljem domov. :yea1:

Čez nekaj časa (n.pr. naslednje leto) proizvajalec ponudi nov model, z ah-in-oh karakteristikami in opremo (običajno so to kozmetični popravki in izboljšave), je pa seveda cena precej višja. "Stari" avto lahko seveda vrnem (če je še vozen), najamem nov kredit in se znova lahko vozim z "naj" in "oh" in "sploh" avtom. :huh:

In tako dalje in tako naprej ... Delam samo še za svoj vozni park! :headbang: :headbang: In kdo tu profitira? Seveda avtomobilska industrija, pa banke in trgovci, pa da ne pozabimo naftarjev in seveda država, pa še kdo bi se našel!

Jasno, da nima nobeden interesa omejiti to potrošniško "preseravanje", saj bi si s tem žagali vejo na kateri sedijo! Lepo nas pitajo z raznoraznimi propagandnimi triki, mi pa jim veselo nasedamo! Ofce! :baa:

Hja, Money makes the World go arround ...

Pa da ne bom čisto :topic: : Inconvenient Truth je sicer zanimiv film, tema za razmišljanje, pa vendar mi vse skupaj deluje tudi kot neke vrste Gore-ova predvolilna kampanja. Določene teme so obdelane zelo površno in podane so na način, ki ga verjetno razume povprečni Američan. Kot mantra: voziš velik in požrešen avto - kriv si za Katrino! :blink:

[Einherjar]

Jup, en najbolj dolgocasnih filmov... Ce se ne motim sem ga ugasnil po cca 20 minutah.

Vse se segreva ali ohlaja, vse vecja je onesnazenost, zasicenost, pomanjkanje... bla bla bla... who cares... narava bo zase ze poskrbela, mi smo pa tko al tko enako kot vsaka zival ali rastlina samo zacasno tukaj, narejeni za naravino zabavo.

Cez 40 let nasi otroci lacni? Who cares - zakaj jih pa imate... moji ne bojo lacni, jaz bom pa statisticno gledano najbrz ze mrtev, tako da "so long fuckers".

Nehajte biti ves cas zaskrbljeni - zivite!

[Pimpi limpi]

Jup, en najbolj dolgocasnih filmov... Ce se ne motim sem ga ugasnil po cca 20 minutah.

Vse se segreva ali ohlaja, vse vecja je onesnazenost, zasicenost, pomanjkanje... bla bla bla... who cares... narava bo zase ze poskrbela, mi smo pa tko al tko enako kot vsaka zival ali rastlina samo zacasno tukaj, narejeni za naravino zabavo.

Cez 40 let nasi otroci lacni? Who cares - zakaj jih pa imate... moji ne bojo lacni, jaz bom pa statisticno gledano najbrz ze mrtev, tako da "so long fuckers".

Nehajte biti ves cas zaskrbljeni - zivite!

SVAŠTA! :lol1:

[BC]

Cez 40 let nasi otroci lacni? Who cares - zakaj jih pa imate... moji ne bojo lacni, jaz bom pa statisticno gledano najbrz ze mrtev, tako da "so long fuckers".

nisem gledal filma, ker me ne zanima, je pa moje mnenje podobno - v teh nekaj letih, ko bom še tukaj, še ne bo krize, kaj bo pa potem, ko crknem mi pa čisto vseeno oz.

[enduraš]

morm rečt, da sem razočaran nad odzivom na to temo... sem nekak upal, da bo več ljudi povedalo svoje mnenje. Zdj pa ne samo, da ni odziva, še to kar je je žalostno.

[sayo]

Zato pa motoristi, ne kupujte vsako leto nov motor zato ker se spremeni barva imejte motor vsaj nekaj let in s tem prispevajte malenkost k ohranitvi našega planeta :hmm: