marko55 Objavljeno November 28, 2007 Deli Objavljeno November 28, 2007 Marko55, verjamem, da se spoznas na ekonomijo...mislim pa, da bi ti folk rad povedal nekaj drugega... Ekonomija niso samo goli izracuni, pravila in zakoni...Mislim, so, ampak predvsem to drzi, ko gre marko al pa flight vprasat na banko," kolk bi dobu, ce bi on hotu..." "Ja gospod to pa ne gre tko..." je ponavadi odgovor in ti razlozijo vse te tvoje racunice. Ce gre pa Mr.X po denar k Mr.Y, ta denar pa je potreben za hud posel, ki bo obema prinesel se fucking dober dobicek,se bo ta denar nasel, pa ceprav ga Mr.Y sploh nima toliko v zepu- bo pa nasel nekoga, ki ga ima in del dobicka dal njemu... Seveda je predpogoj da sta oba na pravem polozaju, da lahko izpolnita svoj del posla. In seveda obstaja tudi za njih riziko. In, verjemi mi, podpisujejo se tudi bianco menice kot zastavitev, za ogromne zneske, podpisniki pa v bistvu sploh nimajo nobenega kritja- razen seveda posla, ki se bo speljal in za katerega so nujno potrebni. Kako pa mislis, da so zacetki lastninjena potekali- s certifikati in denarjem iz stumfov? Ko se je to (notranji odkup) dogajalo v nasi firmi, je NLB dajala posebna posojila-cisto legalno,da se razumemo- za nakup nasih delnic- takih posojil navadni smrtnik do takrat se za nakup stanovanja s hipoteko ni mogel dobiti- a lej ga hudica, naenkrat pa za delnice ni problema? A mislis, da so jih zaceli dajat zaradi malih cloveckov kot smo mi?Kdo si jih je pa upal vzet? V glavnem, nic vec me ne more presenetiti. Lp! Flight Bianco menice služijo ponavadi kot zavarovanje pri podjetjih z visoko boniteto ter pri podjetjih, katerih poslovanje je banki dobro znano in ko to podjetje posluje preko te poslovne banke. zneski teh kreditov ponavadi niso visoki (grejopa tudi do nekaj mio EUR glede na boniteto podjetij). Enako kot dobite enostavno kredit v banki na podlagi preteklih prilivov iz naslova plač. Jaz lahko dobim nekaj tisoč evrov, Kordež pa zagotovo nekaj 10 tisoč evrov. Bianco menice se velikokrat uporabljajo tudi pri zavarovanju pri poroštvih. Poroki so ponavadi lastniki (in večimo hkrati tudi direktorji) podjetij in za kredite podjetjem jamčijo tudi z vsem svojim premoženjem. Ampak; v tem primeru govorimo (menagerskem odkupu Merkurja) o kreditu v višini 350 mio EUR. To niso igrice in pri takih zneskih se tudi banke ne igrajo. In kot sem že prej omenil (čeprav se Barth ne strinja z mano) Slovenske banke niso sposobne same financirati takega projekta. In še ena podrobnost. Za vse kredite je potrebno tvoriti določen procent rezervacij. recimo da uvrstijo Kordeža & Co. v najvišji bonitetni razred; takrat mora banka tvoriti rezervacije v višini približno 1% kredita, kar v tem primeru znaša 3,5 MIO EUR. To pomeni, da mrajo takoj ob odobritvi kredita poknjižiti odhodek v višini 3,5MIO EUR. Če Merfin (ali kakorkoli se že imenuje podjetje) ne plača obresti 15 dni po roku, mora banka ta kredit preklasificirati za en razred, to pomeni cca 10% rezervacije ali 35mio EUR!!! Sedaj pa mi pokažite direktorja uprave evropske banke ali pa nadzorni svet, ki je pripravljen "na lepe oči" prevzeti tveganje, da bodo morali poknjižiti 35mio EUR odhodkov po prvem računu za obresti! Zato se pa taki posli nikoli ne delajo pri eni banki samostojno ampak ena banka organizira sindikat (gre za sindicirano posojilo) k kateremu pristopijo še druge banke in se tveganje za neuspeh projekta razdeli na več bank. Tako se gradijo tudi veli poslovni objekti (recimo Emonika) in prevzemajo podjetja. Ampak v bankah ljudje niso bebci da bi kredite dajali na osnovi "lepih oči" ampak hočejo imeti trden finančni načrt in ustrezna zavarovanja, kar SAMO delnice prevzemnega podjetja prav gotovo niso. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
flight69 Objavljeno November 28, 2007 Deli Objavljeno November 28, 2007 ... Če torej skupina okoli Kordeža potrebuje 350 mio EUR kredita, rabijo za sabo banko, katere 25% kapitala znaša vsaj 460 mio EUR (350 mio za kupnino + 150 mio izpostavljenosti Merkurja) oziroma njen kapital znaša vsaj 1.840 mio EUR (torej za nekaj več kot 2 velikosti NLB oziroma skoraj cel Slovenski bančni sektor). V tem mojem izračunu sploh niso zajete še druge povezane osebe s skupino Merkur. ... Zato se pa taki posli nikoli ne delajo pri eni banki samostojno ampak ena banka organizira sindikat (gre za sindicirano posojilo) k kateremu pristopijo še druge banke in se tveganje za neuspeh projekta razdeli na več bank. Tako se gradijo tudi veli poslovni objekti (recimo Emonika) in prevzemajo podjetja. Ampak v bankah ljudje niso bebci da bi kredite dajali na osnovi "lepih oči" ampak hočejo imeti trden finančni načrt in ustrezna zavarovanja, kar SAMO delnice prevzemnega podjetja prav gotovo niso. Najprej priznanje- res mas vse nastudirano :worship: Drugace pa si si delno ze sam vse povedal... Pa kar se tice izjave "SAMO delnice prevzemnega podjetja niso zadostno zavarovanje", se posteno motis... Ti je pa ze nekdo napisal - to kar ti razlagas je "By the book" , a si ziher, da pri nas deluje :whistle: Aja, pa mogoce Kordez rabi sam se kak drobiz 250 mil., ostalo ma pa ze na lagerju? Glede bianco menic pa rajsi ne bom, me ze zdaj prevec jezik srbi, pa pravijo, da ti ga lahko odrezejo, ce se ti to dogaja... Lp! Flight Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Barth Objavljeno November 29, 2007 Deli Objavljeno November 29, 2007 Mal mi je že odveč to pojasnjevat, ker mi itak nisem nič plačan od tega. Sori, ampak res mislim, da si zamišljaš by the book, nekak tako v stilu, kot se diplomske pišejo na EF, ko greš v realnost je pa vse drugo. Itak nima smisla se spuščat v take finančne zadeve na tem forumu, saj je že pri motorizmu zgubil kredibilnost. Poleg tega se ne poznava, ne veš s čim se jaz ukvarjam, jaz ne vem s čim se ti. Na kratko: poglej si nov zakon o bančništvu, poglej kdaj je famozni sklep Banke Slovenije nehal veljat in kje se sedaj to ureja, razčisti pojme glede definicije kapitala, osnovnega kapitala, kaj je potrebno za povečanje kapitala (ne pa osnovnega kapitala), kaj res določa Basel2 glede metod ocenjevanja izpostavljenosti tveganjem in posledično tudi oblikovanja rezervacij izpostavljenosti tveganjem – tvoj preprost primer glede oblikovanja rezervacij je zelo poenostavljen, v realnosti banke tudi če bi morale oblikovati visoke rezervacije za enega komitenta, to kompenzirajo z prekvalifikacijo preostalega portfelja na bolje ali celo odobravajo premostitvene (nekajdnevne) kredite s čimer zapirajo zamude – seveda se to ne dogaja kar tako, ker je pri tako velikih kreditih dobro naštudirano kako bo stranka odplačevala. Vem kako se to dela, sem gledal kako se to dela – vse za posel. O potrebi po dokapitalizaciji se mogoče govori tudi v tej luči, kot jo omenjaš (ampak je malo podjetij v SLO, kjer bi se jim zgolj zaradi tega ustavilo – npr. sedanje investicijske ambicije krke,mercatorja), v bistvu pa se govori predvsem o NLB, ki je intenzivno kupovala banke na balkanu in ogromno investirala v zadnjih letih, z dokapitalizacijo pa bi lahko šla v nakup tudi kake bolj pomembne banke na balkanu, ne pa da se loteva manjših nakupov in potem zgublja energijo z združevanjem manjših bank. Za nakup resnejših bank se grejo posli v milijarde eur in to v državah kjer je sploh še kaj mogoče dobiti (npr. Turčija, drugje je že itak vse razprodano ali pa so države totalno v k... ali predaleč sloveniji). Pa še nekaj je bistveno, regija gospodarsko hitro raste, banke morajo slediti potrebam po denarju podjetjem in jim kapitalska (ne)ustreznost hitro ustavi ambicije in zavre priložnosti. Zato vsi čivkajo o dokapitalizacijah, ker bi lahko še več kreditov dajali, kot lahko. Bianco menice da za zavarovanje praktično vsaka pravna oseba (razen tistih, ki se znajo zbunit in jim banka popusti, ponavadi so to ravno velika podjetja). Nato seveda pridejo dodatna zavarovanja ali pa ne za dobre komitente. To ne trdim na pamet, zato sploh več ne diskutiram o tem. Kako se bo kordez financiral sem že nakazal, največja slo banka bi ga lahko načeloma sama financirala, res pa je, da bi si s tem zaprla pozicije v prihodnosti, sploh glede na to, kako so zamišljene poteze MBO merkurja po prevzemu in da je potrebno razmišljati tudi v prihodnost – v to se pa res ne bom spuščal, ker je že vse znano, ker se marsikaj ne sme povedat, pa tud zgodbe ne bom tu ponavljal, razen če me kdo plača. Če bi ostale manjše lahko financirale me niti ne zanima, ker so res nekajkrat manjše in bi moralo financiranje res iti preko njihovih tujih mater, tako da tu imaš delno prav. Jaz če bi bil kordez, bi zadolžitev razparceliral doma in po tujini brez kakih sindikatov, in poskril po prijateljskih vezeh, samo da me ne bi banke držale za vrat. Sem ziher, da se on tega dobro zaveda. Sori, kaj veliko več ne bom repliciral, sem preveč zaseden z delom, za katerega sem plačan, drugič pa zato, ker od tu naprej se začne zgolj še ponavljanje vsak svojih manter, pa še v detajle bi moral it, kjer treba povedat več, kot sploh želim. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
marko55 Objavljeno November 29, 2007 Deli Objavljeno November 29, 2007 Ti pa malo mešaš jabolke in hruške, kajne? Tole zgoraj velja za izračun kapitalske ustreznosti, ki ga tudi predpisuje Banka Slovenije in ta izračun je precej kompleksen, posebno z uveljavitvijo sistema Basel II. Jaz pa sem govoril o največji dovoljeni izpostavljenosti do posameznega komitenta ter povezanih oseb, ki je lahko največ 25% od kapitala banke. In če v letu 2007 ni bilo dokapitalizacije (kar je po mojem vedenju ni bilo), potem te cifre veljajo še danes. Preden butneš ven repliko, se najprej prepričaj o čem govorim. OK? Zato se pa stalno govori o potrebi po dokapitalizaciji bank, da bodo lahko financirale večje projekte posameznih komitentov ter da bodo lahko izpolnjevale določene kriterije po kapitalski ustreznosti. No, v tem momentu bi se rad javno opravičil Barthu ter ga povabil na motosvetovi žurki na pivce, saj sem tu bil jaz v zmoti. Sem preveril stvari in omejitev 25% kapitala ni le od osnovnega kapitala temveč od kapitala z upoštevanjem določenih dodatnih postavk in nekaterimi odbitnimi postavkami, ker je precej kompliciran izračun, izračun sam pa je v svojem postu nakazal že Barth. Po teh mojih novih spoznanjih bi lahko managerski odkup Merkurja v principu financirala tudi NLB sama (kar je trdil tudi Barth), vendar je to tudi zanjo verjetno prevelik zalogaj vsaj s strani rizika. Zato se ponavadi, in tudi v tem primeru je tako, za take stvari tvorijo konzorciji bank. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
lasagna Objavljeno November 29, 2007 Deli Objavljeno November 29, 2007 Danes se je vse razjasnilo : denar je dal BMW. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Barth Objavljeno November 30, 2007 Deli Objavljeno November 30, 2007 peace :rolleyes: i do this for a living Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
2384nsdf83 Objavljeno November 30, 2007 Deli Objavljeno November 30, 2007 Danes se je vse razjasnilo : denar je dal BMW. OH yeah Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
GREY WOLF Objavljeno November 30, 2007 Deli Objavljeno November 30, 2007 Kaj pa vem, jst bi tud kot Bine.Za moje potrebe lahko tud kaka lokalna banka vskoči.Bianco menic pa mi je nekaj ostalo še od Fikreta... :whistle: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
bernardek Objavljeno November 30, 2007 Avtor Deli Objavljeno November 30, 2007 No sedaj je pa JJ odločno ukrepal proti takšnim lumpom in vlada je po hitrem postopku začela sprejemati zakon (ali dopolnila ne vem točno) da po novem ne bo možno dajati v zakup delnic, ki so namenjene odkupu! Samo nič niso pojasnili, če bo to veljalo tudi retrogradno! Kar naenkrat se je skrajšala friends-list :chase: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Rude Boy Objavljeno Oktober 10, 2008 Deli Objavljeno Oktober 10, 2008 iz današnjih financ o dveh kravah različnih gospodarskih ureditvah oz. ekonomskih modelih ! smešno in resnično ! Socializem Imate dve kravi. Eno podarite sosedu. Komunizem Imate dve kravi. Država vam vzame obe in vam da nekaj mleka. Fašizem Imate dve kravi. Država vam vzame obe in vam proda mleko. Nacizem Imate dve kravi. Država vam vzame obe in vas ustreli. Birokratizem Imate dve kravi. Država vam vzame obe, ustreli eno, pomolze drugo in zlije mleko stran. Tradicionalni kapitalizem Imate dve kravi. Prodate eno in kupite bika. Povečate čredo in širite ekonomijo. Prodate čredo, se upokojite ter živite od dobička. Nadrealizem Imate dve žirafi ženskega spola. Država od vas zahteva, da se učite igrati na harmoniko. Ameriška korporacija Imate dve kravi. Eno prodate, drugo pa prisilite, da proizvaja toliko mleka kot štiri. Kasneje najamete svetovalca, da bi analiziral, zakaj je krava poginila. Enron - korporacija tveganega kapitala Imate dve kravi. Izmed obeh krav prodate vse tri podjetju, ki kotira na borzi, s pomočjo akreditiva, ki ga zastavi vaš svak iz banke, ki nato naredi zamenjavo dolga z delnicami s povezano ponudbo, tako da nato dobite vse štiri krave nazaj, z davčno olajšavo za pet krav. Pravice od pridelave mleka od vseh šestih krav preusmerite na posrednika na Kajmanskih otokih, ki je skrivno v večinski lasti delničarja, ki prodaja pravice vseh sedmih krav nazaj vašemu podjetju na borzi. V letnem poročilu navajate, da si podjetje lasti osem krav, z opcijo do ene dodatne. Prodate eno kravo, da bi kupili predsednika ZDA, nakar vam ostane še devet krav. Z letnim poročilom ne objavite nobene bilance. Račun za vašega bika nato krijejo državljani. Francoska korporacija Imate dve kravi. Skličete stavko, sprožite javne nerede, blokirate cestišča saj si želite tri krave. Japonska korporacija Imate dve kravi. Spremenite njun dizajn, tako da sta veliki le eno desetino običajne krave, pridelata pa dvajsetkrat več mleka. Nato posnamete animirano risanko pametne krave imenovane "Kravkimon" in jo tržite po celem svetu. Nemška korporacija Imate dve kravi. Spremenite ju tako, da lahko dosežeta 100 let, se hranita le enkrat na mesec in se sami molzeta. Italijanska korporacija Imate dve kravi, vendar ne veste kje sta. Odločite se da greste raje na kosilo. Ruska korporacija Imate dve kravi. Ko ju preštejete ugotovite, da jih imate pet. Ponovno jih preštejete in ugotovite, da jih imate 42. Ponovno jih preštejete in ugotovite, da imate zgolj dve. Nehate šteti in odprete novo steklenico vodke. Švicarska korporacija Imate 500 krav. Vendar nobena ni vaša. Lastnikom zaračunavate njihovo hrambo. Kitajska korporacija Imate dve kravi. Imate 300 ljudi, ki ju molze. Trdite, da nimate brezposelnosti in da ste visoko produktivni. Aretirate novinarja, ki je želel objaviti resnično zgodbo. Indijska korporacija Imate dve kravi. Obe častite. Britanska korporacija Imate dve kravi. Obe sta nori. Iraška korporacija Vsi mislijo, da imate veliko krav. Zatrjujete jim, da nimate nobene. Nihče vam ne verjame, zato vas zbombardirajo in okupirajo vašo državo. Še vedno nimate nobene krave, vendar pa ste sedaj vsaj del demokracije. Avstralska korporacija Imate dve kravi. Posel se zdi kar dober. Zaprete pisarno in se odpravite na pivo ali dve, da proslavite. Novo zelandska korporacija Imate dve kravi. Tista na levi zgleda kar atraktivna. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
HHV Objavljeno Oktober 13, 2008 Deli Objavljeno Oktober 13, 2008 Oh, kako prijazen opis Tradicionalnega kapitalizma. :doze: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se