Podpora staršev pri nakupu motcikla

[AREA]

Mene pa zanima, če ste imeli kakršno koli podporo staršev pri nakupu motocikla, pa naj si bo finančna ali psihična. Lahko napišete kaj več, ker se počasi že sprašujem če sta moja dva edina na svetu ki me bota uničla, ker mam rad motorje?!?!?!

[hotschko]

hja ... mojim sem nek torek povedal, da bom kupil motor in v sredo sem ga imel.

Navdušeni niso ravno bili, ampak hudo pa tudi nisem poslušal od njih. Moraš razumet, da so v tebe vložili preveč časa, denarja, ljubezni ..., da bi jim bilo vseeno, če se razbiješ na kakšni skali.

Ko motor imaš je pa potrebno izbirat, kaj od tvojega motorizma jim boš povedal, saj o dirkanju čez ovinke noben starš ne posluša rad.

Jaz vedno pravim, da vozim počasneje od ostalih, kar je na ravnem res v ovinkih pa skoraj res :wink:

[eelah]

Ne vprasi... Jaz mamo letos pripravljam za drugo leto pa mi nikakor ne uspeva. Pa ne, da ne bi marala motoristov! Nasprotno, ona ima mnenje, da nase ceste niso za motoriste, da so sami norci na cesti... Rajs rece:"Dej rajs avto kup, bom dala kej zraven," Pa kaj naj, nekateri imajo fiksne ideje. Ce bi skoz ziveli v strahu, kar koli bi pac ze delali, potem je vse brez veze. Oci pa seveda nima nic proti, vedno rece, naj jo pustim, se bo ze ohladila.

Ampak mene njeno mnenje ne gane, bi bilo gotovo bolj prijetno, ce bi se sporazumeli glede tega.

[AREA]

Če bi se odločal med avtomobilizmom in motorizmom, in bi zbral samo slednje, bi te podrpli al bi zahtevali da maš še avto?

[Brrrm]

Absolutno podpiram podporo staršev pri nakupu motocikla (in delanju izpita in nakupu motorciklistične opreme tudi).

Sedaj sem že v vlogi podpornika in ne prejemnika podpore.

[LuCy]

Najprej diploma, bla, bla, bla ..... :evil:

No, pri izpitu pred 6 leti je pa fotr neki primaknil. Za izpitno vožnjo pa za novo vozniško, ker je meni zmanjkalo keša. Se mu javno zahvaljujem. :lol:

In se še priporočam.

[AREA]

eelah, ne naredi te napake!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! :shock: :evil: :evil: :evil: :evil: Jaz sem jo in bom čist znorel! Že nevem kdaj sem rekel, da nočem imet avta! In pol je rekla da mi ga ona kupi. OK, sem si reko, pa ga kupi. Je rekla da ga bo ona tud registrirala, sam bencin plačujem kolk pač prevozim! Pol je prišo čas nakupa, je hotla vzet neko škatlo za 500.000 in sem reko, dam 200.000 poleg pa kupi Twingota. Vse lepo in prav, če zdaj OD MENE NE BI ZAHTEVALA DA GA REGISTRIRAM!!! Pa ni šans, ne bom ga, avto v končni fazi ni bla moja ideja. Kak naj registriram motor, avto in še bencin za oba?!?!? Zato pazi kaj boš nardil, mene je hotla s to foro od avta dobit v zanko, da bi zgubil voljo do motorja, vsaj taki občutek mam, nič dobrega!!! AMPAK JAZ LJUBIM MOTORJE IN SE MI JE*BE ZA VSE AVTE TEGA SVETA!!! Hard times se obetajo...!

[eelah]

Pa saj mam avto ,yugec je mini traktor, prpele kamor kol. Za daljse relacije mi pa doma posodjo avto. Saj ne rabim njihove financne podpore, samo malo mero tolerance in razumevanja in niti malo ne rabim nepotrebnega sekiranja. Opremo ze imam, izpit bo letos jeseni, drugo leto pa nakup in brrrm... Zaenkrat sem sopotnicaq in takooo uzivam, da kooomaj cakam. Vcasih sem trenirala bicikliranje pa downhill mi je bil strast, zdaj pa bi se samo se na motorju pelala...

[eelah]

Sej pr DH mi je mat skoz tezila, da to pac ni za punce, ampak manj poves boljs je...

[eelah]

Ce mi je ne bo ratal prepricat, a bo meu kdo pol kaksno garazo kje zame, hehe...

[dunker]

Ufff... tak ljubezni do motorjev pa že dolgo nismo videli... :wink:

Sicer sem pa jest dobil tud skuterja 50cc od staršev, izpit za moped so mi tud oni plačal, se mi zdi...

Ampak da bi pa sedaj šel delat izpit za 125cc in - bognedaj - si omislil Hondico NSR, Aprilio RS ali Cagivo Mito, pa niti slučajno ne pride v poštev.

Sem pa pol predlagal, da bom delal izpit in kupil pravi motor, ko bom imel sam res dovolj denarja - 25 let or something... V tem primeru pa nima mat nič proti. Okej, tud kul...

Včerej sem pa še en razlog ugotovil za nakup 125cc motorja...

Vsak motorist, ki ga srečaš, te pozdravi (jest pa sevede nazaj)!!!

Na skuterju sploh ne upam pozdravljat vas resnih motoristov... Sej je res, da smo nekako "manj vredni" na naših sesalcih, zato se pa zavedam da mi velika večina ne bi odzdravila - če bi mi, bi se jim pa glupo zdelo...

Čeprav ravno toliko gorim za motorje kot večina izmed vas...

No, pa lep pozdrav,

Anže

[RAN]

Absolutno podpiram podporo staršev pri nakupu motocikla (in delanju izpita in nakupu motorciklistične opreme tudi).

Sedaj sem že v vlogi podpornika in ne prejemnika podpore.

Jaz pa imam en problem. Pa ne vem, kako si ga ti razčistil.

Žena je odločno proti, da bi se naš ta mali ( 21 let) za motocikel odločil.

Jaz poskušam tukaj popolnoma nevtralno stališče zavzet in se zraven sploh ne petljam ker :

- verjetnost da se motoristu kaj zgodi je večja kot sicer,

- nekoga v to verjetnost podpirat pomeni, pomeni lahko marsikaj, še posebej če se res kaj zgodi in začnejo taki in drugačni očitki padati.

Zatorej, če se bo odločil, se bo popolnoma sam, z svojim denarjem, takrat ko bo mislil, da je to to in da ne gre drugače.

Ne bom ga oviral.

Enako je njegov fotr naredil, pa kakšno desetletje prepozno.

8)

[AREA]

Nevtralno stališče ni skoraj nič boljše kot negativno, ker človek še vedno en pri čem je...če ne druga mu povej vsaj to kar si povedal tukaj nam :wink: Torej da ga podpiraš oz. ga boš podprl ko bo tak daleč.

[Ice]

pri nakupu bandita sta mi,kljub velikim pomislekom,financno priskocila na pomoc (sta v parih mesecih vse nazaj dobila).mojo moto-zasvojenost pa jemljeta zelo skepticno,predvsem v luci raznih "akrobatskih podvigov".

[Lucky]

Žena je odločno proti, da bi se naš ta mali ( 21 let) za motocikel odločil.

Jaz poskušam tukaj popolnoma nevtralno stališče zavzet in se zraven sploh ne petljam ker ...

... Zatorej, če se bo odločil, se bo popolnoma sam, z svojim denarjem, takrat ko bo mislil, da je to to in da ne gre drugače.

Ne bom ga oviral.

Enako je njegov fotr naredil, pa kakšno desetletje prepozno.

8)

Ne morem verjet. Kot, da bi bral izpoved mojega očeta. No, pri 14-letih sem si izboril APN6, ker sem dober šolo naredu, pa ker je stara mama bla na moji strani (in primaknila večino dnarja). Ampak mama je zahtevala, da takoj naredim izpit in se pol ne vozim več kot 100 metrov od doma. :shock: :? Kr neki! Ko sem se prvič prpelal skozi mesto od bakice do doma, je skoraj živčn zlom doživela. Ampak se je unesla. V nadaljevanju sem leta in leta moril, da bi imel motor, pa si sposodil dnar, pa nič. Sem imel oteževalno okoliščino v družini, ker se je star foter v petdesetih letih smrtno ponesrečil ko je dirkal z motorjem pod gorjanci. Motor je bil doma tabu in pika. Foter je pa sicer imel vedno skrito željo po motorjih (najbrž v genih) vendar si zaradi mame ni upal v to avanturo. No, ko sem prišel do dnarja, sem naredil izpit (ne da bi doma vedeli) in v roku enega meseca kupil motor. Prpelal sem se dam, vrgel ključe na mizo in čakal, kaj bo. Mama ni mogla verjet, kaj sem naredil, foter mi je pa iz srca čestital in mi takoj dal za nove gume.

[FLAYO]

Jaz sem zeljo po dvokolesnikih na motorni pogon pokazal ze v srednji soli...prvi letnik delal in si kupil novega ATX-a.

Cez priblizno 4 leta prodal in za ta denar kupil Citroen Spacka.

Vmes se vozil z raznimi testnimi motorji...ce sem ga dobil za vikend, sem ga seveda pripeljal tudi domov malo pokazat :) , ampak sem ga tudi odpeljal.

Letos pa sem se spet pripeljal "na test"....in motor nikakor noce od doma :) :)

FLAYO

[Dada]

Ker sem odraščala sprva med mopedisti, kasneje motoristi, sem šla točno na svoj 14. rojstni dan delati CPP v upanju, da bom imela kdaj svoj moped. Pa ni bilo nič. Ko sem bila stara 17. let, sem hotela delati med počitnicami preko študenta, doma pa sem preveč naglas izjavljala, da si bom za zasluženi denar kupila MZ, vendar so mi prepovedali, da bi sploh šla delat in sem morala biti vse počitnice doma. Ker je bilo to daljnjega leta 81, je bil za starše strašen šok, da bi punca vozila, kaj šele imela motor. Niti kot sopotnik se nisem smela voziti, ker bi se baje lahko prehladila, pa še 1000 in 1 razlog so imeli proti. Zato sem se vozila na "šverc", brez rokavic, brez bunde, brez čelade. Ko pa staršev ni bilo doma, sem vzela bratovo čelado, se toplo oblekla in bila tako, za tiste čase, primerno oblečena za vožnjo. Bila sem nesrečna, vendar sem si včasih le ukradla trenutke, ko so me prijatelji počakali na koncu ulice, jaz pa sem se jim pridružila, zraven pa upala, da bom kdaj le imela svoj motor.

Nato so prišla leta ustvarjanja družine, majhni otroci, gradnja hiše itd., tako da sem želje po motorju potisnila na dnu srca.

Pred dvema letoma pa iznenada moj najdražji pride z idejo na plan, da bi si omislil svoj motor. In sedaj, po več kot 20-tih letih, se mi je uresničila želja iz otroštva. Naredila sem izpit in končno, po tolikih letih zatajevanja svojih želja, vozim pravi, čisto tazaresni motor.

In upam, da bom živela srečno do konca svojih dni.

[AREA]

Damjana to ti tudi jaz želim iz vsega srca!!!!! 8) 8) 8) :D

[Pervy]

no glede tega sem imel sreco ker so me starsi vedno podpirali in tudi primaknili kak tolar (od zacetka kar vse :wink: ). seveda so vse vedno pogojevali z uspehom v soli in vsemi vrstami "pridnosti" in ker mi je to res veliko pomenilo sem najponiznejse sprejel vse izzive zato da sem na zacetku lahko vozil dedekov moped in pozneje dobil svojega.

sicer pa bom svojega otroka ABSOLUTNO podprl ce bo imel to zeljo ker je najslabse da nekaj prepovedujes, otrok pa to vseeno pocne!

moped bo, pa pozneje tudi motor in vsa primerna zascita pa se kak denar zraven. boljse da se mulec vozi z svojim mopedom (ali motorjem), ki ga je navajen in da ima dobro celado in ostalo opremo pa da pocasi pridobiva izkusnje. najslabse je ko si sposodi moped (motor) in potem brez iskusenj POLNA PO GASUUUU!

sicer pa bom tudi kak tolar zraven dal da ne bo kupil najslabse kripe ampak vsaj motor, ki je izpraven in varen.

no mogoce je meni v olajsevalno okoliscino, da sem se od malega ukvarjal z nevarnimi stvarmi in je motor samo se ena stvar vec (od 14. leta plezanje, od 17. padalstvo,....itd). ko je prisel cas za A izpit so bili starsi se srecni ce sem se z motorjem cez vikend preganjal ker bi drugace verjetno se kako vecje (nevarnejso) sranje pocel.

aja ce dobim hcerko potem pa sigurno dobi svoj motor, boljse kot da se z raznimi "cudnimi" tipi vozi :P :wink:

[Ervina]

Moji starši niso imeli nobenih konkretnih pripomb. Edina je sicer priletela od mame. Nekaj na temo smo mislili, da si že k pameti prišla. Pa se je pol za jezik ugriznila in hitro dodala, če rabiva nove čeladi , da jih ona financira tako kot jih je mlajši sestri. :)

LP

[Vrtnica]

Ah pr men je pa tko...

Pred maseci sm mai povedala da me zanimajo motorji pa to pa je mislila da se zafrkavam in da en mislim resno

Pa sm ji en dan povedala da ko dopolnim 16 grem delat za 125 je cist znorela mislm take se nism vidla ... Sej zastopim da starse skrbi za nas pa to amapk nas morjo mal z vrvice spustit kr tko en gre vec... Se strinja s tem da se komot lohko vozim uzad ampak da bi pa jz vozila pa ne pravi da nism tip za to heh... Sej mogoce ma to prav sam kaj morm bom vidla cez par let kaj bo...

Za opremo upam da mii bo pomagala financirat kr dnar mam sam kaj ko ne morm do njega do 18 leta :(

[vragica]

Jaz moram pa svoji mami čestitat... zame je prava železna lady... ima tako dobre živce... dvakrat je v svojem življenju doživela velik šok zaradi ljubezni do motorjev... a midva z bratom in fotr še vedno teramo po svoje... :roll: :oops: ... Lupcka za mojo mami :wink:

[Drekavac]

Moj oče, tudi sam motorist, mi je že od otroštva kupoval razne pony exprese, pa dvojke, trojke... Na začetku sem se moral voziti tako, da sta mi dva sosedova mulca držala motor, da sem sploh zlezel nanj, ker sem bil premajhen...ustavljal sem se pa s padcem. Toda, držal sem se pravila in sem se vozil samo po kolovozih, nikoli po cesti... Potem je prišel prvi 'resnejši' motor, BT, v tistih časih je bil to že kar strojček. Potem sem imel še APN, pa še drug APN.

Nato pa sem se odločil za prvi resen motor, ZZR. Na žalost očeta ni bilo več, da bi me podprl, mama pa, še v šoku od očetove smrti, strogo proti. Ko sem ga pripeljal domov, se je obrnila stran in dva meseca nisva govorila (no, malo pretiravam, en mesec pa res). Potem pa se je počasi pomirila (doživela je še en šok, takrat ko je pogledala na števec "KAJ 280 GRE TA POŠAST!!!"), najsrečnejša pa je bila, ko sem ga prodal.

Ampak, mene ljubezen do motorjev ni minila, in zopet se vozim... Mama pa: "SEM MISLILA DA SI ŽE PAMENEJŠI, PA VIDIM DA SI ŠE KAR, KOT MAJHEN OTROK"... :oops:

[Robert]

Kar veliko porkotov je bilo potrebnih preden so se moji sprijaznili s tem, da postanem motorist. Vendar mi je uspelo, kot je to nekoč mojemu dedu in stricu. :D

Pozdrav od Roberta

[Brrrm]

RAN, po dolgih pogovorih sva z Lady ugotovila sledeče:

bolje , da naša mulca sama krmarita skuter/motocikel, kot da kot pasivni vreči krompirja sedita za hrbti raznoraznih norcev, ki bi radi dokazali kako znajo/neznajo voziti. Saj veš, vedno je v družbi vsaj eden, ki tako reč ima, vprašanje pa je, kako je z njegovim ladijskim podom v glavi.

Poleg tega, prej ali slej bomo naše mulce vrgli v promet, če ne drugače, kot avtomobiliste. Obema se je zdelo primerno, da mulca promet spoznata iz malih zadev (skuter => motorček 125 => motor/avto) postopoma, ne pa neposredno iz mrcine z 200+ km/h v obliki avtomobila ali motocikla, je čisto vseeno.

Oba pa se zavedava, da se lahko zgodi nesreča. Upava v srečo.