Zunajzemeljska oblika življenja

[Wobewt]

Pa še tole, naša Luna se od nas oddaljuje s hitrostjo 10 cm na leto. Ko bo enkrat šla, bo šlo vse v franže... :? :wink:

Ja, itak bo šlo u vsakem primeru, nas bo še sonce oz. rd. velikanka skurila.... :(

[Wobewt]

Samo med nam bližnjimi 12 zvezdami (oddaljenimi od 6 do 25 svetlobnih let) so odkrili najmanj tri, ki imajo planete (skupaj pa preko 50!),

50 zvezd ali planetov? :D :wink:

Kakor vem, so dokazali obstoj okoli 60 planetov, največja verjetnost v našem sončnem sistemu je za obstoj primitivnega življenja na luni Evropa (Jupiter), pod zaledenelo površino, ki pokriva oceane vode...

Debelina ledu naj bi bila okoli 100 km :shock:

[suzuki]

Pravilno si razumel: preko 50 planetov na bližnjih zvezdah - na bolj oddaljenih jih naša trenutna tehnologija žal (še) ne more zaznat :cry: ... Vseeno število novoodkritih planetov raste :lol: .

[hotschko]

Zakaj ne pošiljamo vesoljskih ladij v druga osončja ?

Če bi naprimer zdaj poslali vesoljsko plovilo (tehnično je izvedljivo), ki bo do prvega osončja potrebovalo naprimer 200let, bi se kaj lahko zgodilo, da bi čez 100 let lahko poslali tja vesoljsko plovilo, ki bi potrebovalo za enako razdaljo 10 let in bi moralo še 90 let čakati na prvega.

Torej, kdaj začeti potovati v globoko vesolje ? Zanimiva dilema, kajne. :arrow: :idea:

[RAN]

Zakaj ne pošiljamo vesoljskih ladij v druga osončja ?

Če bi naprimer zdaj poslali vesoljsko plovilo (tehnično je izvedljivo), ki bo do prvega osončja potrebovalo naprimer 200let, bi se kaj lahko zgodilo, da bi čez 100 let lahko poslali tja vesoljsko plovilo, ki bi potrebovalo za enako razdaljo 10 let in bi moralo še 90 let čakati na prvega.

Torej, kdaj začeti potovati v globoko vesolje ? Zanimiva dilema, kajne. :arrow: :idea:

Po moje je to edini razlog zakaj je ne pošljemo.

Mal se nam pa tud še ne da. :evil: :wink:

[klimbra]

Saj smo že poslali......viking 1 in 2....če se ne motim....al je voyger.....ma nima veze....eden od teh dveh je že zapustil naše osončje!!!!!!!

[suzuki]

Zakaj ne pošiljamo vesoljskih ladij v druga osončja ?

Če bi naprimer zdaj poslali vesoljsko plovilo (tehnično je izvedljivo), ki bo do prvega osončja potrebovalo naprimer 200let, bi se kaj lahko zgodilo, da bi čez 100 let lahko poslali tja vesoljsko plovilo, ki bi potrebovalo za enako razdaljo 10 let in bi moralo še 90 let čakati na prvega.

Torej, kdaj začeti potovati v globoko vesolje ? Zanimiva dilema, kajne. :arrow: :idea:

Žal je danes ta številka bistveno bližja 10.000 letom kot 200 :cry: . Ker je ta dilema oz kako se zadeve lahko "zakomplicirajo" pri tako "počasnem" potovanju (uradna oznaka za tako reč je "generation ship") prav zares izjemno zanimiva, je bilo o tem napisano precej odličnih (SF) knjig. Če koga zanimajo kakšni naslovi in/ali avtorji, naj pove - ah, seveda, vse bo v angleščini...

[suzuki]

Da ne bomo čisto zbanalizirali tole zanimivo temo, še ena ZELO zanimiva reč (in kost za glodat): znamenita Drakeova enačba.

Cela reč se je začela novembra 1960 v zahodni Virginiji na observatoriju Green Bank, kjer se je sestala skupina najbolj eminentnih astronomov tistega časa (med drugim so postavili tudi temelje programu SETI, ki ga verjetno vsi poznate - podrobnosti o vsem tem (tudi kako je celo Spielberg sofinanciral Saganov program META, predhodnik SETija, so na http://www.planetary.org/html/UPDATES/seti...ti-history.html )). No, na tem sestanku so prvič uporabili znamenito Drakeovo enačbo in od takrat dalje je postala eden od temeljev programa SETI (da ne bo nesporazumov zaradi mojega prevoda navajam zraven tudi originalni zapis).

Drake je namreč veliko vprašanje, kolikšno je število civilizacij, ki v naši galaksiji komunicirajo med sabo (The grand question of the number of communicating civilizations in our galaxy) razdelil na sedem točk/podvprašanj:

1. Hitrost formiranja zvezd v naši galaksiji v času ko je nastal naš sončni sistem (R*) oz v originalu: The rate of star formation in our galaxy at the time our Solar System was formed (R*);

2. delež/odstotek zvezd, ki imajo planete (fp) oz The fraction of stars that have planets around them (fp);

3. Število planetov na eno zvezdo, ki imajo pogoje za življenje (ne) oz The number of planets per star that are capable of sustaining life (ne);

4. delež ne planetov (iz celotnega števila ne planetov) kjer se razvije življenje (fl) oz The fraction of planets in ne where life evolves (fl);

5. delež fl planetov (iz celotnega števila fl planetov), kjer se razvije inteligentno življenje (fi) oz The fraction of fl where intelligent life evolves (fi);

6. delež fi planetov (iz celotnega števila fi planetov), ki komunicirajo (fc) oz The fraction of fi that communicate (fc);

7. življenska doba take civilizacije (L) oz The lifetime of a communicating civilization (L);

Če število civilizacij označimo z N, na desni pa pomnožimo med seboj vse elemente, dobimo znamenito Drakeovo enačbo:

N= R* x fp x ne x fl x fi x fc x L

Seveda je rezultat N popolnoma odvisen od podatkov na desni strani enačbe, ki so (razen prve točke, ki je merljiva/določljiva) samo ocene znanstvenikov, ki pa seveda niso enake: eni zagovarjajo bolj optimistične in drugi bolj pesimistične ocene. Za nas je dovolj, da povem, da je po najbolj pesimističnih ocenah N malo manjši od 1000 in po najbolj optimističnih ocenah čez milijardo :shock: ! Večina ocen pa se je nagibala k večjim številkam... :shock: :wink: 8)

Celotna reč z ozadjem vred je, kot sem že napisal, na zgornjem naslovu (pa zagotovo še kje drugje). No, sedaj pa glodajte :lol: 8)

[dunker]

No, pol bo kar držala tista moja teza, da sta se v celotnem vesolju (ne le u naši galaksiji) pravkar spoznali dve civilizaciji. Pa zdajle tudi. Khm... se mi zdi da zdajle tudi.

Malo pretiravam, ampak povsem logično bi bilo, da je u vesolje zares ogromno število civilizacij. Mogoče na ravno milijardo u naši galaksiji, u celem vesolju pa mogoče res.

[Killroy]

Zakaj ne pošiljamo vesoljskih ladij v druga osončja ?

Če bi naprimer zdaj poslali vesoljsko plovilo (tehnično je izvedljivo), ki bo do prvega osončja potrebovalo naprimer 200let, bi se kaj lahko zgodilo, da bi čez 100 let lahko poslali tja vesoljsko plovilo, ki bi potrebovalo za enako razdaljo 10 let in bi moralo še 90 let čakati na prvega.

Torej, kdaj začeti potovati v globoko vesolje ? Zanimiva dilema, kajne. :arrow: :idea:

Zej bi se najbolj splačal kvečjemu poslat ladijo,v kateri bi bili astronavti zamrznjeni oziroma v stanju mirovanja,dokler ne pridejo na cilj.Tam bi začel pol postvlat kolonije,raziskovalne postaje,itd.Pa še neki bi blo tud fajn met na drugih planetih:Ozračje.Menda se planet v teoriji da terraformirat(=preoblikovati površje planeta za bivanje,v kar spada tudi ozračje).Nejkej tazga bojo probl na Marsu nardit,tko da se lahko zgodi,da bo že čez ene 50-150 let še en modro-zeleni planet v naši neposredni bližini.

[gebre]

Zej bi se najbolj splačal kvečjemu poslat ladijo,v kateri bi bili astronavti zamrznjeni oziroma v stanju mirovanja

kandidat??? :D

Pa še neki bi blo tud fajn met na drugih planetih:

motor!!! :D :D

LP by gebre

[dunker]

Nejkej tazga bojo probl na Marsu nardit,tko da se lahko zgodi,da bo že čez ene 50-150 let še en modro-zeleni planet v naši neposredni bližini.

Hm... še našemu planetku uničujem zrak in modro-zelenost... Predvsem zelenost. :wink:

Ne verjamem, da bomo sposobni na drugem planetu ustvarit ozračje...

[suzuki]

Nekaj o tem, kaj se planira in kaj ne v zvezi z Marsom lahko preberete na http://www.space.com/scienceastronomy/sola...eed_010514.html

Je pa težko danes govoriti o človeških obiskih drugih planetov, kaj šele o "terraformingu", če nismo sposobni zagotoviti niti zaščite pred radiacijo pri tako dolgem bivanju/potovanju človeka v vesolju kot je mali poskokec (relativno gledano!) do Marsa... :cry: :cry: Jest bi pa tako zelo rad dal komando "Engage!" Ah ja... :cry: :cry: :cry:

Sicer pa je zares odlična knjiga o naseljevanju Marsa trilogija Red, Green in Blue Mars (Kim Stanley Robinson, Bantam Books, Knjigarna Konzorcij in/ali DZS na Bavarskem dvoru, jasno tudi na Amazon.com).

[spidy]

Na 24ur.com:

:alien1:

Okoli 10 vaščanov je na riževem polju na obrobju tajske vasi Huay Nam Rak opazilo bitje z drugega sveta, poroča časnik The Nation.

Nezemljan manjše rasti je imel veliko glavo in za sabo ni ''pustil odtisov nog'', čeprav je hodil po polju, so povedali domačini. ''Rumena pošast'' je kakšno uro hodila naokrog in se sploh ni menila za začudene vaščane, ki so jo opazovali.

''Nezemljan je bil visok približno 70 centimetrov. Njegova koža je bila rumene barve, imel je ploske prsi in zelo tanka usta. Njegova glava je bila ogromna, prav tako je imel velike oči in ušesa,'' je povedal očividec Sawaeng Boonyalak.

''Kakšno uro se je sprehajal po polju, nato pa je skočil v drevesno krošnjo. Gledali smo, kaj tam gori počne. Nenadoma smo zagledali rumeno svetlobo, ki se je premikala proti nebu. Nezemljan je odletel,'' je še dodal.

Policijski načelnik Wisit Sitthisombat, ki je zasliševal očividce, je povedal, da so bila njihova pričevanja zelo usklajena. ''Prosil sem jih, naj narišejo bitje, ki so ga videli. Risbe so bile skorajda enake,'' je povedal.

:alien1: KAJ PA ČE JE RES VSE TO RES :alien1:

[Brdaus]

Najprej pohvala, da se je en pameten človk spomnu te teme.

Po mojem (glede na velikost vesolja) sploh ni dileme, ali obstajajo še kakšna bitja v vesilju. Ni hudir, da je šla evolucija na podobnem planetu tut v tako smer, da bi imel osebki pamet. Obstaja pa največji problem: to dokazat.

[SiR]

Najprej pohvala, da se je en pameten človk spomnu te teme.

Po mojem (glede na velikost vesolja) sploh ni dileme, ali obstajajo še kakšna bitja v vesilju. Ni hudir, da je šla evolucija na podobnem planetu tut v tako smer, da bi imel osebki pamet. Obstaja pa največji problem: to dokazat.

←

Po drugi plati - ni nujno, da je še kje šla ... ;) ... ... ...

Ok, sj vem ,težko je verjetn, da smo v vesolju sami ... in da smo posledica bio-kemijskega naključja :) To s pridom izkoriščajo domala vse svetovne religije.

Popravljeno September 13, 2005. Popravil SymRu

[Lobo]

N= R* x fp x ne x fl x fi x fc x L

←

Če se prav spomnim, je izračun za našo galaksijo med osem in petnajst planetov z življenjem naenkrat. Seveda so te oblike življenja na različnih razvojnih stopnjah. In zakaj ne bi bili mi najbolj razviti? Pa tudi, če nismo in so drugi samo malo razvitejši, ne morejo do nas.

Nekdo je napisal 200 let do najbljižje zvezde. Verjetno je mislil zvezde s planetom. Pozabil je dodati s svetlobno hitrostjo.

Do najbližje zvezde (Beta Centavri?) je eno svetlobno leto. Z zdajšnjo tehnologijo bi potrebovali do tja najmanj 50.000 let. Kje bi plovilo dobilo gorivo za to pot? In čemu bi bili podobni ljudje (pravzaprav njihovi potomci) po tolikšnem času?

[SiR]

Kje bi plovilo dobilo gorivo za to pot? In čemu bi bili podobni ljudje (pravzaprav njihovi potomci) po tolikšnem času?

←

bili bi perfektni - postali bi Anubis ;)

[Pravokotar]

In čemu bi bili podobni ljudje (pravzaprav njihovi potomci) po tolikšnem času?

←

Pomoje bi bili nižje rasti, imeli bi ploske prsi in velike uhlje, pa nožnih odtisov ne bi puščali, ko bi tacali po riževih poljih.

[Lobo]

Samo ni mi ravno jasno to Mali rumeni, včasih so nas učili , da so Marsovci Mali zeleni. Zgleda, da na Marsu tudi imajo svoje rumenčke (kiščijejoprotivetru).

[Gallus]

... smo že med vami ... :alien1: .)

[Ice]

a NEK spet pusca?! :blink:

[Gallus]

... še vedno :grim :grim :grim ...

... pa ne okol govort :ninja: ...

Popravljeno September 13, 2005. Popravil Gallus

[Lobo]

a NEK spet pusca?!  :blink:

←

Vprašaj Hrvate ob Savi zakaj imajo paradajz ko lubenice, dvameterski fižol, mačke dva repa, ...