fonti

[Vrtnica]

Pozdravleni!

Do torka morm nardit zivljenjepis o Primozu Trubarji v bohoricici (jeziku 16 st.) Imajo pa posebno crko v gajici je to S sam da je tam kot integral (se mi zdi da se tko napise)... Sm dala pac zdej ta matematicni znak not sam ce ima kdo pisavo za word bohoricico bi ga lepo lepo prosila ce mi lohko font(e) posle na mail...

Hvala

[Inžinir.ing]

Da ne bo šla tema v nič bi vprašal jaz nekej drugega a pozna kdo kašn program za izdelavo fontov, če je sploh tako izi za nrdit.

[Ervina]

Mogoče ti bo tale članek dal kakšne smernice, predvsem v zadnjem delu. Vir: Delo 3.9.2005

Dobro tipografijo vsakdo vidi, a je nihče ne opazi

Poleg nove pisave je osrednji slovenski dnevnik doživel tudi prenovo logotipa in ima nov prelom, je dejal likovni urednik Dela Ranko Novak

Sob 03.09.2005

Ljubljana – »Ja, to je precej zapleteno filigransko delo,« je razlagal Ermin Međedović, medtem ko je z miško sukal do neverjetnih razsežnosti povečane črke na enem od dveh ploskih zaslonov v svojem studiu visoko nad Ljubljano, čisto pri vrhu stavbe Name. Navdušeno je razlagal o repkih (serifih), medčrkovnih razmikih, srednjem črkovnem pasu in drugih pojmih, ob katerih povprečni bralec le skomigne z rameni, tipografa pa lahko, če niso v pravilnih razmerjih, spravijo v nejevoljo. Osemintridesetletni oblikovalec se doma s posebno jezo ozira v stensko uro, kjer na številčnici izstopa neprimerno oblikovana številka pet, v zvezi z uspelo tipografijo pa najraje navaja rek, po katerem je najboljša tista, ki jo vsakdo vidi, a je nihče ne opazi.

Ljubezen do znakov, ki na papirju upodabljajo glasove, je Ermin Međedović odkril že v osnovni šoli v rodnem Sisku. »Sošolcem sem na platnice zvezkov izpisoval njihove vzdevke, vsakega z malce drugačno pisavo, in za plačilo zahteval kruhov krajec in kokakolo,« se spominja. Kruh, le da v prenesenem pomenu, si z risanjem črk in oblikovanjem služi tudi danes. Medtem se je iz Hrvaške preselil v Slovenijo in začel delati za različne oglaševalske agencije. Namesto da bi pridobil formalno izobrazbo, je namenjal čas samostojnemu proučevanju oblikovanja in se kot samouk poglobil tudi v tipografijo. Povprečni slovenski porabnik se, resda nevede, v Međedovićevo delo zazre vsakokrat, ko načne rezino Frutabela, ponese k ustom jogurt Ljubljanskih mlekarn ali se odžeja s frucem; to je le nekaj podob, ki si jih je zamislil v petnajstih letih, kolikor jih je preživel pri nas.

Times v timesu, Delo v delu

Pred približno tremi leti ga je likovni urednik Dela Ranko Novak povabil, naj za osrednji slovenski časnik oblikuje novo pisavo, ki bi nadomestila dosedanjo tipografijo times, narejeno posebej za istoimenski britanski dnevnik v tridesetih letih 20. stoletja. Pisava times je prilagojena strukturam angleškega jezika, je razložil Ranko Novak, in dodal, da ima slovenščina nekaj značilnosti, ki jih v slovenskem založništvu pri konstrukciji oziroma rezu črkovnega gradiva žal ne upoštevajo. S tipografijo Ermina Međedovića je tej potrebi naposled zadoščeno, vrh tega pa je po sicer nepreverjenih podatkih Delo tako postalo prva časopisna hiša v srednji Evropi, ki je naročila tipografijo posebej zase, je povedal Ranko Novak. Pod njegovim vodstvom je potekala oblikovna prenova časnika. Članki bodo poslej na straneh, oblikovanih v nekoliko drugačnem prelomu, v kioskih bo Delo izstopalo po malce drugačnem logotipu. Značilni napis, v žargonu »glava časopisa«, iz krepkih črk modre barve je po besedah Ranka Novaka nastal leta 1959 in je bil bolj kot ne plod naključja: »Črke naj bi zadovoljile potrebo po vidnosti in moči.« Od konca petdesetih let so jim večkrat popravljali obliko, nazadnje jih je pred osmimi leti likovni urednik podložil s senco, vendar nič ni moglo zmanjšati prostora med črkama L in O.

Najljubši sta mu R in Q

Od danes so črke v sozvočju, posamezne družine, ki se se uporabljajo v različnih delih časnika ali celo enega samega članka, pa podobno kot pri Timesu nosijo imena delosans, deloborza, delonaslov, delorubrika in delotekst. Vse so delo Ermina Međedovića. Po začetnem obotavljanju, ko se je s precejšnjo tremo vrtel okoli ene same, zaradi svojih repkov izjemno zapletene male črke g, je le zgrabil bika za roge in se abecede lotil na začetku. V jeziku tipografov so to H, O, n in o. Te štiri črke določajo temeljne proporce, nato pridejo na vrsto diagonale, v in podobne, nazadnje pa se je treba spopasti še z x, y in z, ki jih Međedović nič kaj ne mara. Najljubši sta mu velika R in Q. V slovenščini je najpogostejša črka n, kar je ugotovil na spletni strani s korpusom slovenskega jezika, kamor ga je usmeril Primož Vitez, prevajalec in profesor na oddelku za francistiko ljubljanske filozofske fakultete. Črke, v katerih bo poslej natisnjeno Delo, so se izoblikovale v potegih s peresom, napolnjenim s črnim tušem – tehniki, v kateri ponavadi ustvarjajo tipografi. Računalnik pride na vrsto šele pozneje in čeprav softver danes omogoča marsikaj, je zmotno razmišljati, da si oblikovalec, ko zriše 25 znakov abecede in devet cifer, lahko oddahne in udobno namesti v naslanjaču ter počaka, da mu sodobna tehnologija preostalo izbere sama. »Za eno pisavo je treba narisati 347 znakov. Pri tem so vštete črke, tudi tiste iz tujih jezikov, ločila in številke,« je pojasnil Međedović. Da ne omenjamo tako imenovanih kerning parov, kombinacij med posameznimi črkami, ki se s svojimi repki, trebuščki, zankami ipd. med seboj različno prilegajo, kar mora tipograf upoštevati. »Kombinacij je bilo 1513,« je povedal oblikovalec. Nove pisave Dela se lepše prilegajo tudi fotografijam, je razložil in svojo trditev podkrepil tako, da je obrnil časopis na glavo. In glej, čarovnija, črke res tesneje objemajo podobe, v stolpcih zeva manj praznega prostora, čemur se v žargonu reče »sivina strani«. Zlato pravilo časopisnega oblikovanja je, da je treba pisavo zamenjati takrat, ko začne časopis izhajati v barvah. Če se hoče črka uspešno meriti z intenzivno rdečo, ki bíje s papirja, mora biti »težja«, je pojasnil Ermin Međedović. In če tipografu pri tem uspe prihraniti še kakšno vrstico – kar je Međedović dosegel s kombinacijo črk lj v besedi ljubljanski, ki se najpogosteje uporablja v časopisnem prostoru Dela – so mu hvaležni oboji: tako novinarji kakor tisti, ki tržijo oglasne strani.

Agata Tomažič

[Inžinir.ing]

Aha, kapiram, je težko. kaj čemo. .)

[SiR]

Da ne bo šla tema v nič bi vprašal jaz nekej drugega a pozna kdo kašn program za izdelavo fontov, če je sploh tako izi za nrdit.

ja, poznam tak program

se pa zdaj ne spomnim iz glave

mal poišči po netu, boš svašta najdel

kak typemaster ali pa typemanager al pa fontmaster, fontmanager itd ... pa 'create your own font' pa take v google natipkaj pa ti bo ziher kaj vn vrglo

[Inžinir.ing]

Pa je enostavn?

Popravljeno Januar 7, 2006. Popravil Inžinir.ing

[SiR]

Pa je enostavn?

Odvisno, kolk maš znanja. Načeloma je simpl ko pasulj, a hudič je v detajlih - izkušnjah, filingu, znanji.

[misty]

Borland je zraven svojih programskih orodij nekoč dajal en urejevalnik fontov zraven.

Sem se enkrat neki igral, pa ni nič pametnega ratalo :D

naj se s tem ukvarjajo tipografi