Jump to content
  • Sign Up
volk

Vlada

Recommended Posts

GeeSXer
pred 1 uro, DAMI34 pravi:

Slovenska vlada je oblubla....de nam bo še naprej obljubljala...

JJ je obljubil Mega paket.

Delajo 24 ur na dan!

Share this post


Link to post
Share on other sites
DAMI34
pred 18 minutami, GeeSXer pravi:

JJ je obljubil Mega paket.

Delajo 24 ur na dan!

glede na plačo, delajo 28 ur na dan :P

 

Share this post


Link to post
Share on other sites
Darko3g

Zanimivo je, da se spotikamo ob njihove plače, res, da imajo najvišji plačni razred, kar ni bilo najbolj smotrno v prvem trenutku, pa potem znižanje za 30%. Ampak: 5400 bruto je za nas večino ogromna plača. Menda pa ima Marcos Tavares okrog 15.000. Pa Čeferin okrog miljona na leto pa evroposlanci okrog 20.000. Pa en kup slovenskih direktorjev javnih podjetij, ki so v lasti vlade. V tem kontekstu pa plača ni več pretirana.

Sicer pa, vsak ima možnost kandidirat, še Kangler se je pred leti dobesedno drl po Mariboru: Jaz sem Franc Kangler in kandidiram za poslanca - pa kje je zdaj.

Share this post


Link to post
Share on other sites
smasher

Se strinjam, euro poslance bi morali ukinit, imajo plačo, plačano stanovanje, zastonj prevoze in baje nič dohodnine za njih, je baje njihovo poročanje o prihodkih prostovoljno. 

Kar se tiče raznih direkrorjev pa... če dajo zaposlenim primerne plače nej imajo kar sboj denar, če pa iščejo visoko izobražen kader in jih pol plačujejo glih okoli minimalca ali malo več. (to mislim da so firme kjer se plačujejo inžinirji, projektanti, vodje projektov pod jurja) in nadure so đabe... 

Share this post


Link to post
Share on other sites
ProdriveR

Kolk mi je zanimivo, ko takole pomislim, kaki smo ljudje. Ko kaj kupujemo/delamo se zelo radi poslužujemo "brez računa", pa mi dej še kak skonto, država nas samo nateguje, kaj pa mami mi od tega... Pol pa stvari zaškripljejo, pa takoj potestirat, pa pred vlado svečke prižigat.

 

Upam samo, da se zavedate da tole ne bo zastonj. Pa nima veze, kdo nam vlada levi/desni v vsakem primeru bo tole treba nekak vrnit (če ne vse, pa vsaj dobršnji del).

Edited by ProdriveR

Share this post


Link to post
Share on other sites
thumper
pred 2 urami, ProdriveR pravi:

Kolk mi je zanimivo, ko takole pomislim, kaki smo ljudje. Ko kaj kupujemo/delamo se zelo radi poslužujemo "brez računa", pa mi dej še kak skonto, država nas samo nateguje, kaj pa mami mi od tega... Pol pa stvari zaškripljejo, pa takoj potestirat, pa pred vlado svečke prižigat.

 

Upam samo, da se zavedate da tole ne bo zastonj. Pa nima veze, kdo nam vlada levi/desni v vsakem primeru bo tole treba nekak vrnit (če ne vse, pa vsaj dobršnji del).

zaenkrat še nič nismo dobili.. smo pa že veliko dali za razne dokapitaizacije bank pa teš6 pa noben ne ve koliko..

dejansko je sedaj čas , ko mora država vrniti narodu..

Share this post


Link to post
Share on other sites
ftp
4 minutes ago, thumper said:

dejansko je sedaj čas , ko mora država vrniti narodu..

Verjami. Nič ne vrača ali podari. Vse se plača in vse se vrača in to z obrestmi.
Pa nima veze levi, desni.

Share this post


Link to post
Share on other sites
thumper
pred 3 minutami, ftp pravi:

Verjami. Nič ne vrača ali podari. Vse se plača in vse se vrača in to z obrestmi.
Pa nima veze levi, desni.

verjetno nisi uštekal.. 

sedaj je čas da država nekaj vrne državljanom..

potem bodo pa kradli naprej..

Share this post


Link to post
Share on other sites
Bmflar
pred 14 urami, thumper pravi:

verjetno nisi uštekal.. 

sedaj je čas da država nekaj vrne državljanom..

potem bodo pa kradli naprej..

Pa ne bit tolk pesimistični, no ...

Share this post


Link to post
Share on other sites
GeeSXer
Ob 24. 3. 2020 ob 17:30, Darko3g pravi:

Zanimivo je, da se spotikamo ob njihove plače, res, da imajo najvišji plačni razred, kar ni bilo najbolj smotrno v prvem trenutku, pa potem znižanje za 30%. Ampak: 5400 bruto je za nas večino ogromna plača. Menda pa ima Marcos Tavares okrog 15.000. Pa Čeferin okrog miljona na leto pa evroposlanci okrog 20.000. Pa en kup slovenskih direktorjev javnih podjetij, ki so v lasti vlade. V tem kontekstu pa plača ni več pretirana.

Sicer pa, vsak ima možnost kandidirat, še Kangler se je pred leti dobesedno drl po Mariboru: Jaz sem Franc Kangler in kandidiram za poslanca - pa kje je zdaj.

Niso problem visoke plače, problem si tiste nizke , 

kjer mora država dodati kar nekaj €, da siromak pride do 700€ minimalca.

Pa teh 300.000 upognjencev, ki bodo dobili 1x draginjski dodatek ker so pod pragom revšine.

Share this post


Link to post
Share on other sites
maus

Polno nesreč na praznih cestah (vsaj tako poročajo) in vsi ti so tudi volilci ... zato pa imamo take vlade ...

zaenkrat me je vlada JJ prijetno presenetila z ukrepi, katere "roko na srce" uvajajo vse evropske države  ... saj pravim .. zaenkrat ... kaj bo pa potem, bomo pa videli :huh: 

Share this post


Link to post
Share on other sites
DAMI34

totalitarni režimi so v času krize vedno bolj uspešni kot demokracija, prav tako avtoritativni voditelji. Zakaj mi verjetno ni potrebno pojasnjevat.

Predvidevam, da poleg vlade, za ukrepe, ki so jih izdali skrbi in svetuje še kup strokovnjakov, ali pa ljudi, ki se malce spoznajo na zadevo, pa bi najbrž bilokatera vlada izdala podobne ukrepe. Problem je edino v hitrosti, zna biti da bi jih dogovarjanje mogoče zavleklo stvar.

In ne JJ nas ni rešu, tu je bilo za pričakovat od vsakega oblastnika. 

Tako da tut (vlečem blesavo ampak po efektivi podobno vzporednico) Tito ni zgradil Nove gorice. Je pa dal komando, ker je imel to moč in možnost.

ps. pa apolitičen sem, ne navijam za nobenga, uspešnim pa bom vedno priznal da so dobro delali.

Share this post


Link to post
Share on other sites
smasher

Share this post


Link to post
Share on other sites
Alla
Bartolo Lampret se U_fhlRRccUo.png počuti zamišljeno.

Malce daljše razmišljanje o potrebi po 37.a členu Zakona o obrambi. Sicer pa vas je ogromno doma, torej si lahko vzamete nekaj več časa. 1f642.png:)

Če sem se še prejšnji teden čudil, da nismo deležni veliko »novic« o migrantih, zdaj ugotavljam, da se bombardiranje v »medijih« ponovno povečuje. Žal ne gre za željo po informiranju, v ozadju so drugi nameni. Hmm, pa poglejmo.

Že nekaj dni je v obtoku ideja o aktiviranju 37.a člena Zakona o obrambi. Javnost tej ideji (še) nasprotuje, pomisleke ima opozicija. Velika ovira je tudi, da takšno odločitev sprejme DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Problem koalicije je, da ima skupaj s predstavnikoma manjšin le 52 glasov. Ob predpostavki, da bi bili na seji, kjer bi se odločalo o tem vprašanju, prisotnih vseh 90 poslancev, potrebuje koalicija tako še 8 opozicijskih glasov. Najbrž so znotraj koalicije tudi poslanci, ki tej ideji niso naklonjeni. Seveda se v vladi tega zavedajo, zato predloga o aktiviranju še niso poslali DZ. Po zadnjih potezah vlade lahko sklepam, da bi ga že zdavnaj, če bi bili prepričani, da bi bil izglasovan. Pa niso.

Potrebno je ustvariti sliko izrednih razmer in strahot, ki da nas čakajo, če ne bo prišlo do aktiviranja 37.a člena. S tem se vpliva na javno mnenje, da bi ljudje v čim večji meri podprli ta ukrep, vrši pritisk na opozicijo in konsolidira omahljivce v lastnih strankah. Zato lahko v prihajajočih dnevih pričakujemo še več »novic« o hordah, ki da nam grozijo z juga.

Vendar se strategija ne zadovoljuje zgolj z »novicami«. Priča smo dosti bolj prefinjeni taktiki. Poleg že znane ofenzive strankarskih vojakov in vernikov ter spletnih trolov, smo priče tudi sofisticirani propagandi v na videz ideološko neopredeljenih spletnih medijih, čeprav že zgolj površen pregled naslovov prispevkov pove, kam pes taco moli. Pa si poglejmo tipičen primer:

V članku s pomenljivim naslovom: »Če Janša pripravlja državni udar, potem ga tudi večji del Evrope« avtor zagovarja aktiviranje z argumentom, da je vojsko aktiviral večji del demokratičnih evropskih vlad. Pri tem navaja primer Nemčije, ki »sledi načelu, da se vojaško osebje razporeja kot pomoč civilnim kapacitetam na več kritičnih področjih, ne le v zdravstvu. Vojska tako prevzema del logistike, ki je nujna za nadaljevanje normalnega življenja. Vojska znatno pomaga v boju proti koronavirusu še v mnogih drugih državah, med drugim so jo vpoklicale Avstrija, Švica, Španija, Francija, Poljska, Češka, Norveška, Madžarska, Grčija in Srbija, najbolj obremenjena pa je italijanska vojska. V pripravljenosti je tudi 20.000 kanadskih vojakov, ki bodo ob primeru hujše krize asistirali civilnim strukturam. Prav toliko vojakov na pomoč pri različnih nalogah pripravlja tudi Velika Britanija.«

Če dobro preberemo zapisano in ne misel, ki jo vsiljuje avtor, ugotovimo, da – citiram: »se vojaško osebje razporeja kot pomoč civilnim kapacitetam«. Hja. Kaj je s tem narobe? Nič! Pohvalno in pričakovano. Kleč je v tem, da lahko pri nas vojska to počne že zdaj, pa je ni še nihče za to aktiviral. Za takšno delo ne potrebuje nobenih izrednih pooblastil. Zakaj pa ne, mimogrede, če je situacija resna?

Zakon o službi v slovenski vojski v 23. členu namreč določa, da Slovenska vojska glede na svojo organizacijo in opremljenost sodeluje pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, skupaj z drugimi silami za zaščito, reševanje in pomoč (podobno, a v krajši obliki določa tudi 37. člen Zakona o obrambi). Da je epidemija koronavirusa prav taka zadeva pa nam pove 8. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki med naravne nesreče šteje tudi množični pojav nalezljive človeške bolezni.

Problem arhitektov te poteze pa je prvi odstavek 83. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določa pristojnosti odločanja: »Če pri zaščiti, reševanju in pomoči sodelujejo vojaške enote, njihovo delovanje vodijo vojaški poveljniki v skladu z usmeritvami pristojnega poveljnika Civilne zaščite oziroma vodje intervencije.« Ha! Poglejmo to še enkrat. Če vojska deluje v okviru tega zakona, je podrejena Civilni zaščiti! Če pa deluje po 37.a členu, pa samostojno! Policijo le obvešča.

Ob napovedi vložite predloga je notranji minister povedal, da ne želijo poslati tankov na ulice in da gre izključno in samo za varovanje naše meje s Hrvaško. Asistirala mu je njemu podrejena policija, ki je nemudoma dodala za policijo vsake države nenavadno misel, da bi bila vojska z dodatnimi pooblastili dobrodošla pomoč policiji za delo na meji in da se trudi urejati varno pot voznikom tovornih vozil iz različnih držav v konvojih. Opa! To pa potrebuje malce več pozornosti.

Z vso resnostjo si upam trditi, da policija že dolgo ni bila tako malo obremenjena kot je danes. Ni koncertov, športnih dogodkov, pravzaprav nobenih javnih prireditev, kjer drugače policija skrbi za varnost. Nimam statističnih podatkov, a verjetnosti račun pravi, da kadar je na cestah bistveno manj vozil, je tudi manj prometnih nesreč. Letalskega potniškega prometa sploh več ni. Ljudje se zadržujemo doma, kar pomeni, da je zagotovo manj tatvin in manj vlomov. Mogoče v policiji še tega niso ugotovili, ampak potreba po njenih storitvah se je trenutno zmanjšala. Drugo vprašanje pa je, kako učinkovita je pri razporejanju resursov.

Izjava o urejanju varnih poti pa je ena velika fora. Čeprav zgleda, kot da živimo v filmu, to (še) ni film Mad Max. Če je to tako velik problem, pa lahko vojska spremlja konvoje. Izkušnje s tem imajo. Kako je že zapisal zgoraj citirani avtor o Nemčiji? Tam vojska prevzema del logistike.

Za konec pa si poglejmo, kaj ta famozni 37.a člen sploh pomeni. Vojaki pri širšem varovanju državne meje izvajajo naslednja pooblastila in naloge:

1. opozarjajo;
2. napotujejo;
3. začasno omejujejo gibanje oseb;
4. sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

Pooblastila iz 1., 3. in 4. točke izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste. O opravljenih pooblastilih in nalogah nemudoma obvestijo policijo. Hmm. Baje lahko vojska izvaja določena pooblastila, ki jih določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Pri tem naj bi za vojake veljale enake omejitve kot za policijo. V Zakonu o nalogah in pooblastilih policije bomo zaman iskali »sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic«. Kaj za vraga to pomeni? Če tega pooblastila ni med policijskimi pooblastili, kako jih bodo potemtakem vojaki izvajali pod pogoji, ki so predpisani za policiste? Zanimivo je tudi, da morajo policisti po Zakonu o organiziranosti in delu v policiji za izvajanje policijskih pooblastil opraviti izpit, vojaki pa kot kaže ne. Pooblastilo »obvladovanje skupin in množic« se lahko uporabi tudi pri protestih, demonstracijah. Že vidim, kako mi bodo nekateri kontrirali, da to pooblastilo velja le pri širšem varovanju državne meje. Kaj pa je »širšo varovanje državne meje«? Tega izraza, razen v Zakonu o obrambi, ni v zakonodaji. Po nekaterih interpretacijah se lahko šteje območje celotne države. Ustavna odločba št. U-I-28/16 pa pravi, da »konkretne varnostne razmere določijo tako področje kot tudi območje delovanja SV«. Bodimo pozorni na ta pojma! Območje pomeni ozemlje, področje pa dejavnost. Če je bilo ob sprejemanju 37.a člena vprašljivo le območje, je US sodišče pooblastilo v bistvu še razširilo.

Ha! Pa smo tu. Poglejmo si hipotetično situacijo. Protesti v mestu. V javnosti zaokroži informacija, ki se kasneje izkaže za dezinformacijo, da se med protestniki nahajajo tudi tujci, ki so nezakonito prešli državno mejo. Je dovoljena uporaba vojske za obvladovanje skupin in množic? Jaz menim, da v taki situaciji je. Konkretne varnostne razmere določijo tako področje kot tudi območje delovanja vojske!

Da povzamem – obstoječa zakonodaja je dovolj dobra za uporabo vojske v trenutni situaciji. Podobna je ureditvam držav, s katerimi se tako radi primerjamo – Nemčiji in Avstriji. Aktivacija 37.a člena ima nek drug namen.

Ali kot je pomenljivo ugotovila Padmé Amidala »So this is how liberty dies.«

Share this post


Link to post
Share on other sites
thumper

še zmeraj lahko dodatno z aneksom omejijo področje delovanja na 5km od meje.. 

dejansko je potrebno ustaviti priliv okuženih čez katerokoli mejo..kar pa je še zmeraj črna luknja oz. prosti prehod brez kakršnegakoli zagotovila o neokuženosti - pogoj vstopa v državo je le , da nimajo več kot 37,5stC telesne temperature.. 

jaz osebno bi to veliko bolj omejil kot pa samo gibanje znotraj države - le to mora bolj bazirati na osnovi obveščanja , samoizolacije in pretrganja osebnih stikov pa čeprav z bližjimi sorodniki na drugi lokaciji..

na žalost je tak čas in take razmere , da je v izogib katastrofalnim razmeram potrebno zatesniti mejo s hrvaško ..101% .. 

če se ne bomo zaščitili mi kot državljani , vlada in slovenija kot samostojna država nas drugi ne bodo.. hrvati in bosanci sigurno ne želijo , da migranti ostanejo pri njih..

jebe se jim za slovenijo... 

zato je potrebno južno mejo zapreti neprodušno ! s čim , kako in s kakšnimi pooblastili je meni vseeno.. le pooblastila je potrebno omejiti na priobmejni pas in na točno določene subjekte.. vse se da ..

pa kakšni zakoni veljajo za migrante? če se prebijejo do hrvaške so že v evropski uniji torej tisti , ki so upravičeni do azila lahko to zahtevajo.

tisti , ki niso upravičeno in si dovoljujejo vzeti naše zakone v svoje roke pa naj se gredo solit..tudi jaz moram pri njih upoštevati njihove zakone..

in ja - državo in državno mejo se brani na meji.. in ja - tudi z orožjem...in ja tudi z uporabo tega orožja.. ne mi sedaj polemizirat o tem kako to ni humano pa demokratično pa kaj vem kaj še .. 

da..imamo kot suverena država vso pravico , da na kakršenkoli možen način uveljavimo in obdržimo to našo suverenost in celovitost in se zaščitimo pred vdorom kakršnekoli nevarnosti z vsem , kar nam je na razpolago..

če tisti , ki prihajajo oz . želijo vstopiti v našo državo to ignorirajo in želijo vstopiti izven veljavnih slovenskih in mednarodnih zakonov imamo vso pravico na tem svetu , da to preprečimo..

seveda - če ne gre milo gre s silo.. ampak je na naši zemlji pravica še zmeraj naša... 

Share this post


Link to post
Share on other sites
Tedybear

Mal dejstev na solato Lampreta. Eno je razlaga zakonov, drugo pa dejstva.

Ker se  ne morem izpostavljat...na kratko....v marcu sem bil 10 dni na meji. Vojska NE SME zaustavljat, opozarjat, odvracat migrantov. Lahko samo poklice policijo. Zato deluje v mesanih patruljah, kjer pri postopku z migranti samo podpira, sciti policaja. 60 kilometrov pod PU Ljubljana naenkrat pokriva min xx mobilnh patrulj/opazovalnic. In nekaj xx kamer. To podrocje je mozno pokriti le, ce je na vsakih 300 metrov patrulja. Izracunajte, koliko oseb, vozil...bi bilo potrebno.

V tistih 10 dneh se je v obcini Kocevje ( ne na meji) pojavilo več kot 100 migrantov, v glavnem mladi Pakistanci. 

Nepotrjeno pa....Hrvatje so vzeli nazaj samo tiste, brez znakov okužb.  Ali se jih je testiralo? Ne vem.....vem pa, da je PU Ljubljana aktivirala vse razpolozljive resurse, da je to "uredila".

Share this post


Link to post
Share on other sites
DAMI34
pred 22 minutami, XTR pravi:

Andrej Šter: "Pejd u k..." 

 Naplavina... :) 

 

 

oprosti ampak možak jemlje zadevo resno. S ceste odstranjuje nore motoriste, trudi se vrniti domov, pobegle in neubogljive turiste, občasno mal popizdi ampak skrbi za nas in za virus :P

Da ne govorim o JJ, on je pa naš. Zarad njega ni večjih problem. Zarad njega smo srečni :P In če bo vse po sreči nam tudi objestneži ne bodo več ropotal z odprtimi rori mim bajte. Slava mu!!!

 

Share this post


Link to post
Share on other sites
XTR

Naš, vaš, lepo da si se opredelil... meni je vseeno. Dregni Ivana za odškodnino v primeru splošne prepovedi vožnje z motorji... Psihične posledice bodo hude... :) 

Share this post


Link to post
Share on other sites
DAMI34
pred 11 minutami, XTR pravi:

Naš, vaš, lepo da si se opredelil... meni je vseeno. Dregni Ivana za odškodnino v primeru splošne prepovedi vožnje z motorji... Psihične posledice bodo hude... :) 

 

Share this post


Link to post
Share on other sites
Alla

No, zdaj imajo že kriminalci več pravic....
Magla svuda, magla oko nas.....

Ja, itaq....saj je tud direktorja urada na komuniciranje že zamenjal z odgovornim urednikom televizije in spletnega portala Nova24 Urošem Urbanijo...  :worship:
 

Nataša Pirc MusarSledi

2 h · 

Veliko novinarjev in ostalih zaskrbljenih državljanov in državljank me danes sprašuje o novih pooblastilih policije. Zato malce daljše moje videnje ukrepov. Ob razumevanju zahtevnosti razmer ne morem mimo bojazni, da so nova pooblastilia policiji presplošna in so lahko razumljena in uporabljena na način, ki bi bil lahko v nasprotju z našimi demokratičnimi vrednotami. Predvsem iz določb 103. in 104. člena "mega korona zakona" ni razvidno, spoštovanje katerih posebnih ukrepov naj bi zagotavljala nova pooblastila policiji.

Če gre za zagotavljanje spoštovanja upravnih določb, kot je odločba o odreditvi karantene, pravna varnost naslovnikov zakona terja, da se to odločbo izrecno izpostavi oz. da se taksativno našteje ukrepe, ki bodo predani v nadzor policiji.

Posebej bi rada poudarila, da je treba biti previden pri pooblaščanju policije za vstop v stanovanje in druge prostore in za omejevanje gibanja oseb, ne da bi bila potrebna vnaprejšnja sodna kontrola. Tudi ukrepi se zdi, da so strožji v smislu, saj so manj pregledni in slehernemu prebivalcu nudijo manjšo pravno varnost, kot jo denimo osumljencem ali obdolžencem storitve kaznivih dejanj nudijo kazensko pravni predpisi.

Menim, da v dani situciji nihče ni bi nasprotoval ukrepom, kolikor bi bili prepričljivo predstavljni kot potrebni in sorazmerni. Kar v pojasnilih vlade najbolj pogrešam, so prav argumenti, na katerih sloni ocena sorazmernosti predlaganih ukrepov oz. novih pooblastil policiji iz 103. in 104. člena. Pri ukrepu, ki policijo opravičuje do pridobitve podatka o lokaciji komunikacijskega sredstva posameznika nikakor ni mogoče ugotoviti, kdaj nastopi to upravičenje policije. Sicer se določilo začne z navedbo "če ni mogoče drugače zagotovoiti spoštovanja z odločbo ali drugim aktov odrejenih ukrepov ...", pri čemer pa predlog zakona ne določa, kako drugače ter predvsem v kakšnem vrstnem redu naj bi policija izvajala svoja nova pooblastila. Kot že navedeno zgoraj, pa tudi v določbi 104. člena ni jasno, ali se pooblastilo policije za pridoboitev lokacijskih podatkov nanaša samo na nadzor spoštovanja upravne odločbe ali morda kar na splošno odloka vlade.

Varovalka pisnega soglasja posameznika je po mojem prepričanju samo navidezna. Pri soglasju, kadar gre za pravni temelj obdelave osebnih podatkov, je bistvena svobodna volja posameznika in njegova neomejena možnost preklica soglasja. Nič od navedenega ne izhaja iz predlagane določbe 104. člena. Poleg tega tudi ni mogoče natančno razbrati, kakšne so posledice za posamenzika, če pisnega soglasja za pridobitev lokacijskega podatka o njegovem komunikacijskem sredstvu ne poda.

2. odstavek 104. člena predloga zakona nima prav nobene vsebinske vrednosti, saj pozameznik iz njega ne more razbrati, kako bo zagotovljeno spoštovanje odločbe ali drugagega akta, če soglasja ne poda.

Pri posegih v temeljne človekovce pravice se od zakonodajalca pričakuje popolna transparentnost in predvsem jasnost določb, ki pravice omejujejo.

Ne pozabiti, da priznavamo človekove pravice tudi obsojencem za huda kazniva dejanja. Zdaj pa zelo pomembne človekove pravice kot so svoboda gibanja, nedotakljivost stanovanja in varstvo zasebnosti odrekamo slehernemu prebivalcu v veliki meri, ne da bi jim pri tem predstavili konkretne argumente, ki takšno ukrepanje opravičujejo.

dr. Nataša Pirc Musar

Share this post


Link to post
Share on other sites
Snečer

Oprosti, ampak to pa je paranoja.

Oziroma drugače povedano, že danes te vsi nadzirajo, na spletu, v omrežju zasebnosti ni.

 

 

Share this post


Link to post
Share on other sites

Join the conversation

You can post now and register later. If you have an account, sign in now to post with your account.

Guest
Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.


  • Recently Browsing   0 members

    No registered users viewing this page.



  • Zadnje objave na forumu

    • gtgs
      20. dan     San Rafael - San Jose de Jachal   Zjutraj naju je pred vrati čakal zajtrk, pa tudi čuvaj. Naj ima vsaj on nekaj od turizma, je mrmral M., ko je delil hrano. Sledilo je obredno čiščenje čevljev, zapenjanje podlogice, božanje gume, nato pa odhod.               V San Rafaelu in okolici so vinske kleti, tovarne za predelavo mesa in mleka. V okolici so vinogradi in sadovnjaki. Razvija se tudi turizem. Center je urejen, ob glavni cesti je drevored. Dlje od centra, dlje od vsega ...                                                   Vožnja je dolgočasno ravninska, do Mendoze je še 100 km. Razen pred policijskimi postajami se ne ustavljava, pa še to gre hitro. Na teh kontrolah nama še niti enkrat ni bilo treba pokazati dokumentov. Argentinska vozila pa vztrajno kontrolirajo.                             Pred Mendozo se promet zgosti, zato greva mimo centra, kjer ni zastojev. Mesto Mendoza ima približno 120.000 prebivalcev. Regija Mendoza je največje vinorodno področje v Južni Ameriki in peto na svetu. Tu pridelajo dve tretjini vsega vina v državi. Rastišča so v vznožju Andov na nadmorski višini od 600 do 1000 metrov. Najpomembnejše sorte so malbec, cabernet sauvignon, tempranillo in chardonnay. Zaradi pomanjkanja časa seveda ne bova obiskala nobene vinske kleti. Žal. V začetku marca prirejajo tudi vinski festival Fiesta Nacional de la Vendimia. In M. ve, da so zasadili poskusni vinograd tudi na višini 5000 m, ker je tam intenzivna svetloba … Poskusno! V Mendozi in v okolici so snemali znani film Sedem let v Tibetu; palačo Dalajlame so takrat zgradili kar v opuščenem skladišču česna …  Pred Mendozo je barakarsko naselje iz desk in najlona, potem so skromne hiške v prahu, potem montažna naselja … potem pa višji nivo. Najbolj žalostnih prizorov nisem vključila v prikaz.  V regiji so tudi nahajališča nafte in urana.           Samo nujne minute na bencinski črpalki in naprej. Puščavsko je in vroče, temperatura se je dvignila na 36 stopinj. Nisva navajena vročine; zadnji teden naju je več ali manj zeblo … in prepihovalo.                                     Postanek za kosilo je bil kratek. V takih restavracijah, ki se že rušijo same vase, je dobra in relativno poceni hrana. Fotografiranje bi bilo nevljudno. Par šoferjev in dva motorista … nič alkohola, voda in kava (instant varianta). Za prebavo je sledilo nekaj kilometrov makadama (delo na cesti), na srečo pa tudi tovornjak z vodo, ki je blagodejno ublažila sicer neznosni prah.                                     Po temperaturah blizu 40 stopinj je drevored kot oaza sredi puščave. In še oči si oddahnejo ob zelenju. A kmalu je spet delo na cesti in prah je neizbežen.                                             Končno se pokažejo hribi. Po puščavskem, praznem in vročem ravninskem predelu jih je zelo lepo videti. Industrijska cona in avtodrom sta delovala prazno (in vroče). Začela se je pokrajina kaktusov.                             M. je rekel, naj ne pretiravam, saj bom kaktusov še sita …                                             Pristala sva v hotelu z zaprtim dvoriščem in visoko ograjo, ohladila sva se in na hitro odšla na lov za večerjo.       Uspelo mi je, da sem ga zvlekla v lokalno trgovino, kjer sem uspela kupiti vse lame, kar so jih imeli in še nekaj malenkosti za darila … česa drugega motor ne bi prenesel. M. je iskal argentinske baretke, a jih niso imeli, klobuki niso bili originalni … da bi vozil pončo je pa že preveč. Čudil se je vinotoču in cerkvi, seveda zaradi različnih razlogov. In vrsti pred bankomatom … samo Slovenci so tako pametni, da uvozijo strokovnjaka za banke iz Argentine ... Potem je zmagala lakota. Pri večerji se nama je pridružil lepo vzgojen pes.                 In ker za muzeje ni časa, sva izbrala lokal v stilu. Lastnik se je hvalil, da ima na stenah imena vseh držav. Ko je izvedel, od kod sva, je priznal, da Slovenije nima. Pa sva ga potolažila, da sva vseeno zadovoljna, saj ima Jugoslavijo, tam sva bila rojena …                     21. dan     San Jose de Jachal - Santa Maria     Jutranji pogled na bazen; velikost je odvisna od perspektive. Po zajtrku na prostem M. čisti čelado in istočasno študira žar tehniko. Časa je vedno premalo … Odhod.                         Občasni nanosi materiala čez cesto dajejo slutiti, da bo dan pester. Tudi vreme se spreminja.             Nekateri odseki ceste so nadpovprečno urejeni. To je zaskrbljujoče. Le zakaj je taka omejitev hitrosti? Kaj bo čez par kilometrov?! Prelepo je, da bi trajalo.                   Začnejo se prvi opomini. Na srečo je blato že posušeno. Kamenje, pesek, blato, mivka … vse to je voda prinesla na cesto in čez. Moralo je biti strašljivo. Na posameznih odsekih še vedno odstranjujejo naplavljeni material. Ponekod je še voda, a zaenkrat še ni kritično. Ko je kritično, se ne fotografira, še dihati se skoraj ne sme, da ne bi šlo kaj narobe.                                         Z vzponom se vse obarva rdeče. Punto Alto je na višini 2020 m. Škoda, da ni lepše vreme. M. bo godrnjal, da so vse fotografije motne. Krivo je ozračje, jaz nimam nič pri tem.                         Hribi so v oblakih. Pokrajina je prazna. Kdo ve, od kod se je vzel ta jezdec?!       Izprosila sem si minuto za kaktuse. Mogoče je ustavil tudi zato, ker mu je bil prometni znak tako všeč. A lepe ovinke je z leve že spremljala nevihta.                                                     Potem ni bilo več rdečih kamnin in ovinkov. Samo še ravnina. Chilecito je bil prazen in komaj sva našla lokal v strogem centru nasproti parka. Gneče pa res ni bilo.                       Nasprotja so v Argentini zelo vsakdanja stvar. Presenečen si lahko v pozitivno ali v negativno stran; možnosti so izenačene. Skozi prazno mesto sva šla naprej. Občutek je nenavaden - kot bi bilo nekaj narobe.                                         In spet po praznini …                                   Pokazali so se hribi, v ozadju je divjala nevihta in svetloba je bila neverjetna. Čarobno!                             Do Santa Marie je še 187 km. Verjetno bodo mokri. Nadmorska višina je še vedno okoli 2000 m, zmrazilo se je in padlo je par kapelj dežja. M. teorija pravi, da je treba hitreje, da ubežiš nevihti. A kaj, ko na sicer prazni in lepi ovinkasti cesti, nikoli ne veš, katera žival je za ali pred ovinkom.                                         In potem se cesta spet zravna … in potem spet ovinki … in potem še voda in blato … in kakšna koza vmes … Dva osla pa še vedno na motorju.                                 Ko je bilo najslabše, ni nihče fotografiral … Prikaži se že enkrat Santa Maria!                 Po mraku sva uspela v centru mesta dobiti garažo in sobo. V hotelu je bilo pestro. Sprehod po mestu sva zaradi nevarnih okoliščin zaključila ekspresno hitro. V hotelski restavraciji sva naročila večerjo. Bilo je malce čudno, saj  sva bila edina gosta, a lakote to ne briga. Potem pa ni imel kdo fotografirati.         Vso noč so lajali psi. Spala sva na obroke.         22. dan     Santa Maria - San Salvador     Po napol prespani noči sledi jutranja rutina, zajtrk in pospravljanje. Pogled iz sobe pokaže drugo stran ulice. M. raziskuje inovativne inštalacijske rešitve in odkimava. Toliko nasprotujočih si podob, kot jih ponujajo manjša argentinska mesta, njihove ulice in hoteli, bi kje drugje težko našli. Pogled z balkona na drugi strani stopnišča se odpira na gradbišče. Predmeti v recepciji med sabo tekmujejo za pozornost. Šefica tudi. (Bilo bi neprimerno, če bi povedala, da si je sinoči v recepciji sušila lase, zjutraj pa urejala nohte …) Garaža je v drugi stavbi na koncu ulice. Ko odhajava, delavci na gradbišču delajo, M. pa komentira, da s stroji res ne pretiravajo. Večino dela morajo opraviti ročno.                                           Jutranji makadam, pritlična šola (kot povsod), pobeljena katoliška cerkev in most čez reko Santa Maria; to so podobe vsakdanjega življenja. Na glavni cesti je spet asfalt. Samo posamezne hiše izstopajo z urejenostjo in ograjami. Za temi ograjami je verjetno bistveno drugače kot pri večini …                                     Santa Maria je mesto na nadmorski višini 1800 m. Leži na obrežju istoimenske reke, kjer so tudi predkolumbijske ruševine. Tu je bilo eno glavnih naselij Indijancev Diaguita iz plemena Yocavils. V naselju Amaicha del Valle je Muzej Pachamama. Pachamama je njihovo božanstvo, ki pomeni zemljo ali mater. S prihodom Špancev in s spreobračanjem v  krščanstvo je to božanstvo začela nadomeščati Devica Marija. Ponekod na severozahodu Argentine pa meseca avgusta še vedno izvajajo Pachamama rituale. Ni časa za oglede, ni časa za muzej … greva proti San Salvadorju.                     S ceste je videti koruzo, trte, tobak, kaktuse, cvetoče grme, pa tudi veliko nanosov kamenja, peska, blata. Posamezne večje in manjše vinske kleti so urejene v različnih stilih in vabijo obiskovalce. Turistov na vinski cesti žal ni videti prav veliko. Izmenjujejo se prizori reklam in revščine. Tudi vreme je kislo, rahlo prši. Ob vsem tem ne sme manjkati policijska kontrola - na obeh voznih pasovih - in po naselju Cafayate še ena, resno organizirana. Potem pa spet praznina.                                                     Quebrada de Cafayate, imenovana tudi Quebrada de las Conchas je naravni rezervat. Ta spektakularna soteska je področje slikovitih tvorb v prevladujočih rdečih barvnih tonih. Skozi sotesko teče reka Las Conchas. Turisti se lahko sprehajajo med kamninami in se vzpenjajo po stenah. Sedimentne kamnine so ponekod v plasteh tudi različnih barvnih odtenkov. Nekateri to sotesko primerjajo z Grand Canyonom in pokrajinami Utaha. Ne morem primerjati, ker tam še nisem bila. Med nenavadnimi tvorbami izstopajo t.i. Obelisk, Hudičevo grlo in Amfiteater, kjer je baje včasih možno prisostvovati obredom na čast Pachamame (verjetno bolj v turistične kot pa religiozne namene?!). Tu so odkriti številni fosilni ostanki - fosilne žabe, sledovi dinozavrov, fosilne ribe … pred približno petnajstimi milijoni let naj bi bilo tukaj morje.  Tudi midva - dva živa fosila - sva se ustavila za (hiter) ogled.                           Potem ne veš več, kaj bi gledal. M. pravi, da je itak najlepše gledati z motorja. To je njegova perspektiva ...                                                                     Začelo je deževati. Poskusila sva ubežati dežju. Še dobro, da sva mimo rdečega peska in blata. M. je presenetil s postankom za kosilo. Če bo dež, bo pač dež, vsaj lačna ne bova.  (Logično.) Potem je peš naredil obvoz do vhoda.                             Prostor in hrana sta stvar okusa. (Sama sem ostala lačna. Če v Argentini naročiš dobro zapečeno meso, imaš dve možnosti. V boljših restavracijah ti bodo povedali, da oni tega ne delajo. V navadnih ti bodo rekli, da ni problema, seveda, dobil pa boš … recimo temu rožnato, čeprav je bilo krvavo!)                                                                             Mesto Salta je po velikosti sedmo mesto v Argentini. Ima približno 620.000 prebivalcev. Leži 1150 m nad morjem, v vznožju gorovja Andi. Iz mesta na hrib San Bernardo se lahko pride tudi z žičnico. Hrib je priljubljena turistična razgledna točka. (Seveda nisva imela časa …) Tu je bila tudi etapa na progi relija Dakar; leta 2016 se je začel 2. januarja v Buenos Airesu in potekal skozi Argentino in Bolivijo. Tudi dve leti pred tem je že potekal tukaj. Salto sva videla samo od daleč. Šla sva v manjše mesto San Salvador.                               Dobila sva slab, a poceni hotel z dobro garažo. Nisva izbirala, ker je bila že tema. V recepciji je bila starejša gospa, ki je rekla, da ima sobe, a morava zjutraj ob 7. uri že ven, ker imajo praznik in potem ne bo čistilk. Mislila sem, da mogoče slabo razumem, pa sem prosila, če lahko ponovi in se ji opravičevala, ker znam slabo špansko. Rekla je, da ni problema, ona pa ne zna portugalsko. Mislila je, da sem iz Brazilije. Potem sva se nasmejali in se dogovorili za odhod ob 8. uri.     Hitro sva šla ven, a ni bilo nič odprto, razen trgovine z motorji …in pekarne. Bolje kot nič. Pa še nov sistem sva spoznala - plačaš šefu pri blagajni, da ti listek, da si plačal, in stojiš v vrsti.  M. je rekel, da bi še stal v vrsti. Prodajalka je bila zelo lepa … Pa ni bilo nevarnosti. Mudilo se je in strah ga je bilo po temi do hotela. Seveda tega ni priznal. Zaradi slabo osvetljenih ulic se nisva počutila najbolj varno. Le trgovina z motorji je bila dobro osvetljena.         Jutri greva v Čile!   (konec 3. dela)                
    • raza
      Čekiraj TPS senzor.
    • MilanMS
      Sem uredil, hvala za pomoč...  
    • Quest
      Še tole maznem. Diši za znoret.  
    • XL varadero
      Ja menjaval letos pred 1500 km svečke, filter... in sem tudi pomislil če bi bil tukaj vzrok, vendar se mi je zgoraj omenjeno dogajalo že pred menjavo, saj sem mislil da bo z menjavo filtra, svečk tudi to izginilo, žal ni bil to vzrok. 🥴🤔☹️
×
×
  • Create New...

Important Information

By using this site, you agree to our Privacy terms and use of cookies!