Grenka izkušnja nekega motorista

[Bela81]

Dečko,vsaka ti čast. Žal, sem 2 krat bila v soči na obisku pri prijateljih(motoristi) in kot si sam napisal,tvoje poškodbe so zelo hude,vendar se po enem sprehodu po tistem centru zelo hitro potolažiš in obenem ti dajo moč,da se postaviš nazaj na noge.To si tudi pogumno storil in ti iz srca želim,da boš kmalu spet pretekel vsak dan 6km.

Hvala za tvoj pogum in srečno!

[Senna]

Damchy,prou zjokal sem se,ker vem kako je to

Tudi sam sem bil mesec v bolnici,2 tedna v toplicah in pol leta na bolniški.Še sedaj imam v nogi 42cm štango in šraufe,vendar čisto nič ne porajtam,le pri teku,pri cca 10km sem mal zmatran

Imel sem čelno trčenje in ko sem hotel pomagati drugim udeležencem,sem videl da ne morem iz avta(ukleščen),pol me je pa šele groza,ko sem videl nogo v cik-cak

Tko sem tudi spoznal koliko imam v resnici prijateljev

V nesreči jih spoznaš!!!

Tkole je bilo pa pri meni:(

[johnny21]

Saj niti ne vem kaj naj napišem, samo vem da nekaj pa moram, ker se me je dotaknilo, kot se je dotaknilo vsakega, ki se je vsaj malo zamislil ob branju prvega posta.

Sam popolnoma podpiram takšne članke, vem da jih težko brati, še težje napisati, ampak če tisti, ki so imeli takšno izkušnjo in z njo želijo opozoriti druge ali zgolj spreviti to iz sebe se mi zdi to super, saj je korist obojestranska.

Mene vedno to šokira in prizemlji in srčno upam, da se takšnih in podobnih zgodb spomnim tudi ko imam na glavi čelado.

Tudi z moje strani želim vse najboljše v življenju, čimhitrejše okrevanje in veliko lepih trenutkov. Pomembno je da je volja in jasen cilj, telo je tako ali tako stroj, ki ga ne bomo nikoli popolnoma razumeli in nas bo vedno znova presenetilo s svojo zmogljivostjo.

Lp

Johnny

[rosse20]

Uffff.... Hudo tole.

Jaz velikokrat ko se peljem z motorjem, pomislim v kakšnem ovinku, kaj bi bilo z mano, če bi tisti trenutek nič hudega sluteče bilo kaj za ovinkom. Pa potem takoj raje pomislim na kaj lepega in sem še bolj zbrana.

Vsaka čast za tole napisano :trance_27_notworthy:

[MDR]

Hvala, ker si svojo izkušnjo delil z nami. Naj nam bo vsem vsaj v razmislek če že ne v opozorilo, da se kaj podobnega lahko zgodi vsakomur :unsure: .

Želim ti še veliko pozitivne trme in vztrajnosti, ki jo boš sigurno še rabil pri nadaljni rehabilitaciji :yes: .

M.

[dozzi]

Nism prebral vseh prispevkov in do konca, ker je težko čtivo, tko da se opravičujem, če je blo že napisano. Glede na to, da si napisal, da je bil na sredi ovinka madež, me zanima kaj je blo v poročilu. A si iztožil kakšno odškodnino in kako se je glede tega razpletlo.

Respect !!

[ELO]

Kot odgovor na veliko komentarjev tule pa vseeno moram pripomnit:

Kogar je strah, kdor se boji nesreče, padca naj NE VOZI motorja. To ni nekaj kar moraš imet zato, da si

frajer, so tudi druge stvari s katerimi se lahko pokažeš.

dostikrat pomislim na nesrečo, padec, na to, da me odnese s ceste, da naletim na kamen za ovinkom... ja, na trenutke se bojim (strah me je) tudi tega, da me kak soudeleženec povsem po naključju sklati s ceste.

in to se mi dogaja ko se vozim z motorjem, z avtom, s kolesom,... tudi ko grem peš me je včasih strah, da kdo na motorju ali avtu spregleda luč na semaforju in me sname z zebre.

in ne, zaradi tega se ne bom zaprl v jedrsko zaklonišče in se ovil v vato.

ima pa vse moje razmišljanje s fobijami vred za posledico to, da sem bolj preudaren, previden in dojemljiv za vse dogodke, ki me spremljajo v prometu. in v življenju nasploh...

in doumeti, razumeti predsvem pa predvidevati dostikrat pomeni tudi preživeti!!!

damčijevo zgodbo sem sicer prebral že pred dvema letoma, na (Zbrisano! Za oglaševanje se obrnite na marketing@motosvet.com) portalu; http://www.(Zbrisano! Za oglaševanje se obrnite na marketing@motosvet.com).net/forum/viewtopic.php?f=58&t=38699

bila mi je v kvaliteten poduk, tako kot marsikomu med vami, vsaj po vaših komentarjih sodeč.

če prej ne, mi pa od prvega prebiranja o tej izkušnji dalje niti na misel ne pride, da bi v ovinek kot je na sliki vstopal s 120km/h. vsaj z motorjem ne... skale pač niso najboljša izbira materiala za izletno cono...

damči, želim ti popolno okrevanje... vidim, da volje ti definitivno ne manjka, trmast si pa tudi dovolj.

mogoče te bo to zabolelo, toda vedi da smo se iz tvoje nesreče nekateri marsikaj naučili. in za tvoje deljenje izkušnje z nami smo ti hvaležni. no, vsaj zase lahko to rečem!!! hvala ti!

srečno!!!

[damchy]

res hvala vsem za vzpodbudne besede in za vse srečne želje za v bodoče.

kot sem že rekel,sem to nekako moral napisat,saj sem le tako to dal nekako iz sebe ven,čeprav na tipkovnico,ampak je bilo potem veliko lažje vseskupaj.

nikakor si ne želim da to izkušnjo še kdo proba,saj tega res ne privoščim nikomur,zato si tudi želim,da vozite s trezno glavo in da predvidevate,ali vsaj poskušate predvideti,da nas za ovinkom lahko čaka marsikaj.

seveda je težko sedaj biti pameten,ampak kot pravim naj bo v opomin vsem ki ste prebrali in kot vidim se vas je dotaknilo.TO JE BIL TUDI MOJ NAMEN,čeprav sm bil skeptičen in zadeve nisem hotel objaviti nikjer....odločil sem se nasprotno v želji,da vidite posledice,da se zamislite in da bodo vaši kilometri čimvarneje izpeljani v bodoče...

kar pa se raznih odškodnin tiče.....

zadeva še vedno miruje,saj sem še vedno v bolniškem staležu,sedaj po 1.5.2010 čakam klic iz UKC na naslednjo operacijo,katero upam da bo že sedaj v roku 14 dni.

to pomeni da dokler zdravljenje ni zaključeno nemorem praktično nič....edino zavarovalnica mi izplača enkratno vsoto za 200 bolnišničnih dni.ostalo seveda ko bo zdravljenje zaključeno.to pa bo verjetno še malo potrajalo....ampak kaj naj...važno da sem tukaj zdaj....in verjemite bolje biti zdrav,kot pa polomljen z denarjem od odškodnine....

kar se pa madeža tiče.....v policijskem poročilu je bilo zapisano kot vzrok nesreče seveda neprilagoditev vožnje glede na razmere na cesti,je pa tudi bilo zapisano,da je bil na cesti madež neznane tekočine....zadevo imajo v rokah odvetniki,ki bodo tudi v bodoče reševali vse v zvezi s tem.....ampak kot sem rekel,odškodninski zahtevek bo podan po zaključenem zdravljenju...

to je to,kar se tega tiče,kot sem že rekel pričakujem klic,za naslednjo operacijo.....

če koga kaj zanima lahko še vpraša,bom z največjim veseljem odgovoril,če bo pa kaj novega se pa tipkamo.

lep pozdrav.

Damch

[Kamenko -( isa.. )]

kar se odškodnine tiče, lahko zahtevaš-zaprosiš za avans pri zavarovalnici. meni in mojemu kolegu so nakazali....

[strom]

Kogar je strah, kdor se boji nesreče, padca naj NE VOZI motorja. To ni nekaj kar moraš imet zato, da si

frajer, so tudi druge stvari s katerimi se lahko pokažeš.

Se strinjam, le prvi del bi obrnil... kogar ni vsaj malo strah, naj ne vozi motorja.

Damchy, kapo dol.

LP

[Frips]

Se strinjam, le prvi del bi obrnil... kogar ni vsaj malo strah, naj ne vozi motorja.

Tako je..prevelik strah je samo ovira. RESPECT do motorja pa mora bit. Ko več nimaš spoštovanja do konjev,prodaj in šaltaj na bicikl.

[šokac]

Nisem jokal ob branju, me pa take zadeve vsekakor močno prizadenejo in ti dajo še dodatno misliti kako smo ranljivi, minljivi in velikokrat "neumni in neodgovorni". Upam samo, da na cesti ko ponovno sedemo na motor prehitro ne pozabimo na predvidevanje in tragedije, ki so se dogodile in na tragedijo, ki jo opisuje Damchy.

Vem približno kako si se počutil tik pred padcem ko si zagledal oljni madež, ker sem zaradi politega cestišča s hidravličnim oljem tudi sam padel. Ob padcu sem na srečo utrpel večje raztganine na kombinezonu kot telesne poškodbe in imel srečo, da sem se po nekem srečnem naključju ob padcu izognil vseh betonskih stebrov in dreves. Z odgovornimi sem se pravdal malo manj kot tri leta.

Želim ti čimprejšnje okrevanje in hvala, da si z dobrim in preventivnim namenom, delil to tvojo motoristično izkušnjo.

[ImenitnaPriložnost]

Z odgovornimi sem se pravdal malo manj kot tri leta.

Saj res, kako se je pa izšlo?

[v3sn4]

Se strinjam, le prvi del bi obrnil... kogar ni vsaj malo strah, naj ne vozi motorja.

Damchy, kapo dol.

LP

meni se pa zdi, da strah res nima kaj iskat na motorju, ker iz strahu ponavadi pocnes neumnosti oz. napacno odreagiras; pa ce ves cas gledas v stvari ob cesti (na cesti), katere bi bile potencialni mozni krivci, da se poskodujes, te ponavadi vlece ravno tja... zavedanje rizika pac moras imet nekje v glavi-vcepljen, spremljati vsak meter ceste.. po drugi strani pa moras pri opazanju ovir na cesti iskat mozno izhodno pot mimo, ne buljiti v problem... moje mnenje je, naj vozi motor tisti, ki mu je to zivljenje, ljubezen, zanimanje in veselje...v tem primeru strahu ni, vse je odvisno od zavedanja motorista pa vcasih malo srece tudi prav pride

[šokac]

Saj res, kako se je pa izšlo?

Na mojo srečo z zmago in povračilom vseh stroškov. Tako za telesno in materialno škodo.

[Trdonja]

na žalost se glava ne zaceli tako kot zlom(i) noge..

Upajmo, da se čimprej pozdravi; ...ker pa si dobro informiran, lahko poročaš o novostih.

[Irencko]

sedaj po 1.5.2010 čakam klic iz UKC na naslednjo operacijo,katero upam da bo že sedaj v roku 14 dni.

lep pozdrav.

Damch

Držimo pesti zate

[dicmo]

Pretresljvo Upam da bo čim bolš se zrihtal!!

Sm meu tut sam lansk let 2 padca (na progi). Avgusta me je na skoku stresl sm meu medenico raztegneno za 3cm, kri v ledvicah, prestres možganov pa odrgnine. V bolnic sm biu 1 tedn pa sm mislu da bom znoru. Slabe 2 mesca po tem sm kolen zlomu Operacija, dva šraufa u kolen. Spet en tedn ležanja. Rehabilitacja v dolenskih. Po pol leta skor še zmer ni v redu ampak se počas izboljšuje. 10 let vozm nobene poškodbe pol pa u 2h mescih dve kr dobri. Se zamislš ampak volja ostaja gremo naprej

Upam da ne smetam

[simonsi]

Dejstvo je, da čas celi vse rane.

Sam sem se že parkrat lažje zvrnil z motorjem, kot opomin kaj se lahko zgodi za tren oka. :wacko:

Zato vedno vozim z rezervo, sploh v nepregledne ovinke, kar se mi je že velikokrat obrestovalo zaradi peska na cesti, nepričakovane ovire za ovinkom, prehitevanja v škarje... Pa ne se afnat na cesti ali pa pustit sprovocirat.

Kot tolažba ali ne, kosti se kar relativno hitro in uspešno celijo, lahko bi rekel da si imel še nekako srečo da si polomil "samo" noge. Poškodbe trupa, hrbtenice ali glave bi lahko imele še mnogo hujše in dolgotrajnejše posledice.

Srečno.

[urkoman]

meni se pa zdi, da strah res nima kaj iskat na motorju, ker iz strahu ponavadi pocnes neumnosti oz. napacno odreagiras; pa ce ves cas gledas v stvari ob cesti (na cesti), katere bi bile potencialni mozni krivci, da se poskodujes, te ponavadi vlece ravno tja... zavedanje rizika pac moras imet nekje v glavi-vcepljen, spremljati vsak meter ceste.. po drugi strani pa moras pri opazanju ovir na cesti iskat mozno izhodno pot mimo, ne buljiti v problem... moje mnenje je, naj vozi motor tisti, ki mu je to zivljenje, ljubezen, zanimanje in veselje...v tem primeru strahu ni, vse je odvisno od zavedanja motorista pa vcasih malo srece tudi prav pride

Nekako je tezko opisat razliko med osnovnim strahom, ki ga ima recimo novoopečeni motorist, kjer prisotem strah do velikosti-teže motorja in pomisleki ali to zverino sploh lahko jaham? Posledično je motorist manj sproščen, trše odreagira, kar je lahko povezano tudi s padcom.

Drug strah v podzavesti, vsaj mene pripravi do neprestanega procesiranja podatkov o razmerah na cesti in ob cesti, mimoidočih in prihajajočih vozilih itd.(ne to ni primer, da gledam v drevo in zapeljem vanj , zdaleč ne) Meni to ni moteč faktor, z leti ga precej natreniras, deluje po sistemu preventive, vedno je nekaj rezerve in dober občutek.

Kadar pa tega občutka ne zaznam (daljša monotona fura), takrat je občutek podoben kot primer v avtu, voziš in se kar naenkrat za nekaj milisekund odtujis od voznje, pa ko se zaves, razmisljas ali si bil odsoten 2, 3, 4 sekunde?

[jakATV]

Damchy,pogumno v boj. Vsem vam, ki vas zapestje srbi,pa srčna želja, da se ne srečamo v istem "klubu". Srečno in varno.

[ShAArK]

Sem tole že prebral na drugem forumu ampak sem še tukaj 1x.Tudi ko sem drugič bral po pravici povedano nisem mogel zadrževat solz in se mi je katera pojavila na obrazu.Nam ki se na srečo ni zgodilo si niti predstavljat nemoremo kako je to hudo.Ko običajne stvari postanejo najvišji cilj kaj si ga zadaš in upaš da boš lahko enkrat normalno zaživel dalje.Drugače pa ne vdaj se ker marsikateri nima druge priložnosti.Držim pesti za tebe da čimprej in popolno okrevaš.

Popravljeno Maj 6, 2010. Popravil ShAArK

[Kor13]

Pravkar ujel Damjana v etru radia Krka - prispevek tudi na strani:

http://www.radiokrka...30/Default.aspx

Popravljeno Maj 13, 2010. Popravil Kor13

[birdybirdy]

Imam solzne oči. Želim ti čimprejšnje okrevanje, jaz pa bom še bolj pazljiv. Se bom večkrat spomnil nate, ko se vsedem na motor.

Popravljeno Maj 13, 2010. Popravil birdybirdy

[andi1]

Še mesec in pol pa bo minilo 35 (petintrideset) let od moje nesreče. Čelno v en avto (dež, v desnem ovinku me je odneslo levo in bumf!). Razbita glava, polomljeno levo koleno. Dolgoletni glavoboli, nezmožnost pomnjenja, posledično popoln polom na faksu. Stvar se je čudežno popravila, ko sem leta 1982 padel po mokrih stopnicah - spet pretres možganov in šivanje glave. Od takrat z glavo nimam problemov. Koleno? Operacija, ligamenti še vedno pretrgani, ... Do dvajsetega leta starosti sem bil štirikrat na Triglavu, kasneje tudi na Šmarno goro nisem več mogel.

In zakaj to pripovedujem?

Gledal sem mladce na vozičkih, pa sem si rekel: 'Andi, v primerjavi z njimi ti ni bilo nič!'. Ko prebiram tvojo kalvarijo, si lahko rečem, da mi v primerjavi s teboj ni bilo nič! In ko boš ti čez nekaj let gledal nekoga na vozičku, si boš verjetno mislil enako.

Od srca ti želim vse najbolje. In če si bil z motorizmom že dovolj zasvojen, se boš na moped vrnil. Le vozil boš verjetno malce drugače in v tisti ovinek verjetno ne boš več priletel s 120 - vsaj napisal si, da je bila ob vstopu v ovinek približno taka hitrost. Zato me tudi ne čudi, da je policija napisala tisto o neprilagojeni hitrosti. Saj je imela prav.

Ja, motor je hujši od heroina. Heroina se teoretično lahko odvadiš, motorja nikoli.

Lep pozdrav - in čim hitrejše popolno okrevanje ti želi Andi.