Skoči na vsebino

Včasih zamenjaš celo štalo konjev za enega samega?


Mačica

Priporočene objave

Malo sem se morala potruditi, da nisem tega vprašanja (konj neumen?) razumela provokativno. Konj je visoko senzibilna žival in samo zato je lahko sposoben funkcionirati skupaj s človekom. Je tudi čredna žival in je sposoben komunicirati na zelo visoki ravni. Skoraj telepatski. Ko doživljaš njihove medsebojne odnose (npr. med konji v isti štali itd.) ugotoviš ogromno zanimivosti. Ali pa odnos med konjem in človekom (pred njim ne moreš skriti ne svojega občutja, ne počutja in ne misli, kot jih lahko pred marsikaterim človekom). Tudi blefirati je bistveno težje pred konjem kot pred človekom.

Si predstavljaš, da se ti nekaj sto kilogramska žival, ki te po moči neznansko prekaša, odziva na premik mišice ali teže, ki je tako neznaten, da ga zraven stoječi gledalec ne opazi? Pravzaprav se odziva skoraj na misel. Tvoje vprašanje bi najbrž bilo, zakaj konj to dela, čeprav je toliko močnejši? Moje razmišljanje je - samo moje, brez utemeljitev znanstvene narave - da je k temu pripeljala poleg naravnih predispozicij (življenje v skupnosti) tudi dolga zgodovina sobivanja s človekom. Malo hudobno rečeno pa - če si je človek vtepel v glavo, da bo konja uporabljal, je pač pametnejši - konj - odnehal?? (šala)

Vprašanje pa je tudi, kaj je inteligenca? Pri psih včasih pravijo, da so inteligentni ovčarji in neumni hrti. V resnici pa imajo v mislih ubogljivost in poslušnost. To spet ni isto. Če pa vzamemo inteligenco kot sposobnost uspeha/preživetja v dani situaciji, to najbrž za ovčarja pomeni nekaj drugega kot za hrta, in seveda tudi za konja in človeka. Ker je odvisno od okoliščin.

Ah, sem zafilozofirala, čist prehudo za petek popoldne, ko sem že tako čist hin. Sem fouš tistim, ki greste lahko v štalo k svojim štirinožcem se spomniti, kaj je v življenju pomembno.

BMG

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Jap - konji ful občutljivi na premik človeka... Nekateri tako, da jezdec samo za kak centimeter obrne glavo v drugo smer, pa konji vedo, kam in kako...

O konjih sicer obstaja nekaj tako legendarnih mitov, da mi pogosto solze tečejo od ganjenosti, ko listam po knjigah.

Bom prilimal nekej utrinkov in zgodovinice, ki sem jih nekoč nekje zapisal (nič posebnega, tista o Kinchem, Phar Lapu in Seabiscuitu pa so mi zlo pri srcu):

------------------

Konjski miti in legende

Prvi trije arabci, s katerimi so zasnovali angleško polnokrvno pasmo, so nosili imena Darley Arabian (iz njegovega potomstva izvira danes približno 95 odstotkov angleških polnokrvnih konj), Birleye Turc (zaplenili so ga med turškim obleganjem Dunaja) in Godolphin Barb. Darley je bil verjetno edini čistokrvni arabski konj, pripeljali so ga iz Sirije.

V poznejšem plemenskem vzrodu pa so se hitro pojavili zanimivi konji, ki so tako ali drugače izstopali s svojimi rezultati ali karakternimi potezami.

Prva legenda se je skotila že kmalu: Flying Childer, sin Darley Arabiana, je v analih zapisan kot prvi veliki dirkalni konj. V dirkah je bil nepremagljiv, še danes pa velja za najhitrejšega konja vseh časov. Med dirko naj bi imel povprečno hitrost več kot 73 km/h, tekel naj bi torej s 25,15 m/s, kar se zdi danes znanstvena fantastika. Eclipse, drugi legendarni potomec Darleya Arabiana, je menda dosegal le 19,66 m/s, kar je še vedno nad povprečjem (15 m/s), iz njegovega zaroda izvira večina današnjih polnokrvnjakov.

Legendarna madžarska kobila Kinchem je dirkala okoli leta 1850. Menda je bila totalno grdo žrebe, na dražbi je edine nihče ni hotel kupiti. A kmalu je začela zmagovati na dirkah. Vendar same zmage niso niti pol tako zgovorne kot dejstvo, da je bila muhasta kot kakšna indijanska princeska. V vagon, s katerim so jo peljali na dirke, ni hotela niti stopiti, če ni bila ob njej njena muca in osebni hlevar. Še huje – ko pred neko dirko muce niso nikjer našli, je Kinchem gladko bojkotirala dirko. In vedno je pila samo vodo iz domačega izvira - so jo morali lepo zraven voziti... Legenda pravi tudi, da se ni pustila razsedlati, dokler po zmagi na dirki k njej ni prišel lastnik in ji na glavo zataknil šopek svežega cvetja.

Nek drug konj, avstralski Phar Lap (ime pomeni v tajščini pomežik neba oziroma strela), je v deželi tam spodaj veljal za zanikrno in grdo kljuse, ki ga lastnik sploh ni hotel videti. A kmalu je začel svoj legendarni zmagovalni pohod in postal ljubljenec delavskih množic, ki so nanj stavile majhne zneske, saj so vedeli, da ne morejo izgubiti – pa še za kruh so zaslužili. Vendar pa je zaradi uspešnosti bil domnevno trn v peti mafijcem – 1. novembra 1930, na dan velikega derbija, so nanj streljali, rešil ga je mladi trener Tom. Še nekajkrat je zmagal – obtežen tudi z dodatnimi 68 kilogrami svinca -, leta 1932 pa je umrl. Domnevno so ga zastrupili iz maščevanja. Največja škoda za galopske dirke pa je zagotovo dejstvo, da Phar Lap ni pustil nobenega potomca. Njegovo srce je bilo nenavadno orjaško -

Fusaichi Pegasus je bil sicer doslej najdražje prodani konj v zgodovini. Ko je bil star 4 leta, ga je odkupil konzorcij lastnikov za 70 milijonov dolarjev – trenutno ga uporabljajo za razplod. Kar je dobra investicija – tak konj lahko letno oplodi tudi 40 kobil, za en naskok pa lastniki kobil plačajo tudi po 750.000 dolarjev.

Seattle Dancer pa nasprotno, velja za najslabšo investicijo doslej – bil je najdražje kupljen 1-letnik. Na avkciji je stal 13,1 milijonov dolarjev, v dirkah pa je zaslužil samo 152.000 dolarjev. Za eno oploditev kobile tako dobi zgolj 5000 dolarjev, ker ni pokazal športnih rezultatov in zato ne velja za kakovostno seme.

Northern Dancer – konj, ki je plemenil za doslej največji znesek. Ena zabrejitev je stala milijon dolarjev. Preden je začel dirkati, ga ni hotel nihče kupiti…

Sadler's Wells – najboljši potomec Northern Dancerja, opisujejo ga kot fenomen prejšnjega stoletja, s svojo dominanco pa prekaša vse dosedanje plemenjake v zgodovini. Zaplodil je največjo skupino zmagovalcev v zgodovini.

Seabiscuit – leta 1938 je kraljeval v ZDA. Na naslovnicah časopisov je v ZDA zasenčil Hitlerja, od blizu in daleč so ga hodili gledat polni vlaki ljudi. Sam je imel tudi svoj 30-metrski vagon, za potovanja čez kontinent.

Aja - konji se sicer izredno radi navežejo na druge živali. Instinktivno se namreč konj človeka boji, saj je človek v naravi zver-plenilec, konj pa plen. Zato lažje sobiva z drugimi pašnimi živalmi. Vrhunske živali, ki jih upokojijo, pogosto dobijo družbo – ovco ali ponija, da jim ni dolgčas. Seabiscuit je denimo za družbo imel drobnega ponija, s katerim sta se odlično razumela…

------------------

Jap, romantika...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Fifty - a lahko jaz tut mogoče, ko spet zberem pogum?

Imaš kakšnega krotkega, prijaznega velikana, ki ne bi 130-kilskega osla metal v hlode in bi sploh ubogal moje prijazne in racionalne ukaze?

Bi se našel.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Jaz se ponovno zahvaljujem fiftyu za lepo nedeljo na konjsem hrbtu... in pravim, da ko naslednjic rdeci bolid prihrumi v podhojniske hribe, prinese s seboj kaksno poslastico za konja... in konjederca tudi... (spetsmoprisliprazniprascinemarnipress). :wink:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Jaz se ponovno zahvaljujem fiftyu za lepo nedeljo na konjsem hrbtu... in pravim, da ko naslednjic rdeci bolid prihrumi v podhojniske hribe, prinese s seboj kaksno poslastico za konja... in konjederca tudi... (spetsmoprisliprazniprascinemarnipress).  :wink:

Konjederca??? :shock: :? :shock: :shock:

Alla

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Jaz se ponovno zahvaljujem fiftyu za lepo nedeljo na konjsem hrbtu... in pravim, da ko naslednjic rdeci bolid prihrumi v podhojniske hribe, prinese s seboj kaksno poslastico za konja... in konjederca tudi... (spetsmoprisliprazniprascinemarnipress).  :wink:

Gregs, ma ste dobrodošli kakorkoli in kadarkoli že pridete :lol: . Žal pa ne moremo več kot toliko tam počet; konjička nista ravno šolska, pa jaz in Iztok tudi nisva ravno inštruktorja. Gre bolj za nabiranje občutkov kot izkušenj. Pa za druženje seveda 8) Še enkrat dobrodošli :!: :!: :!:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Jaz se ponovno zahvaljujem fiftyu za lepo nedeljo na konjsem hrbtu... in pravim, da ko naslednjic rdeci bolid prihrumi v podhojniske hribe, prinese s seboj kaksno poslastico za konja... in konjederca tudi... (spetsmoprisliprazniprascinemarnipress).  :wink:

Konjederca??? :shock: :? :shock: :shock:

Alla

Jaz sem pravilno razumel: konjerejca (konjarja...) :lol:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

SymRu, šele danes vse prebrala. Jah, konji imajo svoj delež v zgodovini človeštva (ne vem, mogoče bi oni rekli obratno). Tudi pri romantiki, tako ali drugače (saj res, še vedno se reče "princ na belem konju"...- zakaj pa ne princ z npr. 90 konji...??).

BMG

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Jaz sem pravilno razumel: konjerejca (konjarja...)

Ehehehehe... ce clovek pise poste ob 2:00 zjutraj, potem dela tudi kaksne lapsuse... :wink: Ta je bil eden izmed njih... :oops: Nic nimam proti pesekom.... :D

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

ali ste že prebrali knjigo maksa tušaka-psihologija konj. naša kobila je na eni sliki. :D

Ej, tole mora biti pa frišna knjiga. Do pred treh let nazaj sem kar nekaj iskal, pa nisem nič takega pri nas zasledil.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ma tle s tako ljubeznijo o konjih pišete, posebno BMG, da človeka kar prime, da bi še to probal.  

Ma saj ni cajta za vse na svet.

:)  :D

Ran, za tole si pa le vzemi čas. Moraš probat! Poskusi, potem boš pa videl.

:D :D :D

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ma tle s tako ljubeznijo o konjih pišete, posebno BMG, da človeka kar prime, da bi še to probal.  

Ma saj ni cajta za vse na svet.

:)  :D

Vzet si ga morš. :D Cajt. :) Kot za vse reči. :P In določene ljudi. 8) In konje. 8)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Jst jaham dva,tistga ki gre na hlape pa tistga ki gre na,pizzo,zelje,špagete in podobno, no mislim da veste o kom je reč :wink:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Za knjigo jaz tudi vem, sem jo uvrstila med tiste, ki bi jih rada prebrala...kaj je že to, knjigo prebrati...tudi na tem področju težave s časom... Jo bom pa vsaj prelistala in Marijanovo kobilo pogledala!!! (ampak Marijan, spomladi pa lahko z mojimi konjički pridem pogledat tvojega konjička-konjičkico??)

BMG

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 1 mesec pozneje...

Sobotno dopoldne. Jutranje meglice, ki so pred deveto uro še dopuščale možnost, da bi se vreme vsaj delno razjasnilo, se nenadoma zgostijo in napovejo, da staro dobro sonce nima kakšnega posebnega namena karkoli početi na dela prosti sobotni dan. No prav, pa nič...

Z avtomobilom do Kalc, čez Grčarevec proti Planini, nekaj vzdihov, oh in ah, kako lepo bo po tej cesti čez nekaj tednov z nekim drugim prevoznim sredstvom, preko Cerknice proti Blokam....

Vas Dane. Idilična vasica, na robu polja, posejanega s ponikalnicami, jezerci, zaraslimi njivami, posameznimi drevesi, ki se severno stekajo v gozd. Rahlo sneži. Polje je sicer mehko in belo, kajti zgodnji januarski sneg kljub odjugi še ni skopnel...Hladno je...

Pred turistično kmetijo že čaka domačin in s širokim nasmehom razlaga, da so konji samo napol pripravljeni, ker ni bil povsem prepričan, da se ne bomo prestrašili snega in mraza in odpovedali naše srečanje. Povemo, da se ne damo in da smo "dobro oboroženi"... Nekaj malenkosti (volnene šale, koce in obvezno medico) doda še sam in - pripravljeni smo....

Bister in Larisa vprežena... stari, lepo ohranjeni komati, plašnice, zvončki in SANI. Take, ta prave, stare... iz enega kosa narejene..., takšne, kakršne so včasih uporabljali za "deklino na veselico peljat, ko ga je zapadlo precej", pa za "po opravkih it".... pa....

In se odpravimo... Sneg pridno naletava, narahlo, nemoteče, celo zaželjeno... Preden se sani ne zdrsajo, malce ropota, nato pa neslišno, tiho - samo zvenenje zvončkov med naletavanjem belih puhkov.

Na prvi pogled pusta in hladna pokrajina naenkrat zaživi v povsem drugi podobi...

Vsiljivcem skriti vhod v podzemno jamo, ptica roparica na mejniku, sledovi košut v novo zapadlem snegu, skrivnostna pot na rob polja in naravnost v gozd, izogibanje vejam, ki visijo čez pot, pa spet polje...Bister je malce len... Larisa pa poskočna in razpoložena... Ura mine kot bi trenil.

Že smo nazaj v bližini vasi in domačije... v silnem galopu nam pridirja nasproti žrebička iz domačega hleva, ki poskrbi, da tudi Bister dobi motivacijo... čeprav že skoraj v domačem hlevu...

Topla izba, topel čaj, topli pogledi.

Fifty, hvala za to nepozabno doživetje.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pismo ja, mi gre na živce, da noben ne vpraša, kje se lohk naroči :twisted: :? :shock:

p.s.

Nehajte že enkrat iz knjig prepisovat pa se vržte v naravo :P :P :P

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Za knjigo jaz tudi vem, sem jo uvrstila med tiste, ki bi jih rada prebrala...kaj je že to, knjigo prebrati...tudi na tem področju težave s časom... Jo bom pa vsaj prelistala in Marijanovo kobilo pogledala!!! (ampak Marijan, spomladi pa lahko z mojimi konjički pridem pogledat tvojega konjička-konjičkico??)

BMG

oprosti barbara šele danes sem videl , ziher se vidimo pri naši kobilici, saj smo se že pogovarjali o tem. :D

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pismo ja, mi gre na živce, da noben ne vpraša, kje se lohk naroči :twisted: :? :shock:

p.s.

Nehajte že enkrat iz knjig prepisovat pa se vržte v naravo :P :P :P

Počak mal, da travca fedrčke dobi! :P :P :P

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.



×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!