ImenitnaPriložnost Objavljeno December 24, 2011 Opozori Objavljeno December 24, 2011 Prav si naredila. Ne, ne moreš se mu odpovedati za vse življenje, vsaj ne vnaprej.
semering Objavljeno December 25, 2011 Opozori Objavljeno December 25, 2011 Kam pekje ta svet...na ta božični večer... Pri nas doma ......... Tega srca pa nimam... umetnica5, fajn tole! Meni si pa faca, da tule vsem razlagaš svoje "križe".... Imaš pogum, in to veliko poguma! Po svoje te občudujem, čeprav mi ni vseeno, ker vem, da obstajajo ljudje, ki ti lahko privoščijo nesrečo. Ne vem kakšni ljudje so to, a vem, da so. In ni jih malo. Dobro pa je, da se ne odzivajo "v živo", ampak človeku potiho privoščijo nesrečo. To je zlobno! Prav zato pa te še koreniteje podpiram. Mogoče nisem nič povedal? Morda pa le? Kdo bi vedel, kaj sem hotel spremeniti? Karkoli že, upam, da bo obrodilo sad. Upam in želim. Veliko sreče v prihodnje!!
umetnica51 Objavljeno December 25, 2011 Avtor Opozori Objavljeno December 25, 2011 semering.... Vsi smo krvavi pod kožo, vsi delamo napake, vsi smo na istem... Ne bojim se več ljudi, niti očeta, kajti sam Bog ve, da se ne oziram več na nikogar..... Ne vem, kaj mi je bilo,da sem javno začela pisati o svojih težkih, na trenutke zelo travmatičnih dogodkih, a najbrž tudi in predvsem zato, ker vem, da nisem edina... Veliko je moških, žensk, ki so se znašli v položaju žrtve in so tako kot jaz prenašale vse, vsa poniževanja... Semering pa veš koliko žensk in moških se nikdar ne reši iz duševnega pekla trpinčenja in neomejeno število psihoaktivnih substanc....? Vseeno mi je vedno bilo, kaj si mislijo ljudje... Kajti ni ga junaka na svetu, ki je na tej zemlji brez kakršne koli osebne tagedije, udarca in padca... še enkrat poudarjam,da je zame človek tisti, ki prizna svoje poraze in padce...Ne samo v nebo vpijajoče zmage, dosežke, zaslužke,.... Vem,da sem ena redkih "pacientk" PKL, ki se že skoraj 4 leta bori, da bi zmogla svoje življenje peljati naprej normalno kakor se le da... Po nepotrebnem sem bila odvisna od pomirjeval, injekcij in težkih zdravil ubijajoče farmacije.... Ki mi je žal ubila veliko dobrih prijateljev.... Preden sem začela svoje življenje postavljati na "normalne" tirnice, sem si zabičala, da nikomur v življenju ne bom zatajila svojih "poljskih" prijateljev, življenja za zidovi zloglasnih "norišnic", ki to danes sploh niso več... Kajti tam sem spoznala najbrž najbolj iskrene in pristne ljudi,ki take sreče nimajo kot jo imam jaz... Oziroma niso se zmogli več boriti... Jaz sem imela v sebi moč, voljo, pogum, željo, da zaživim tako kot se spodobi, da dokažem najprej sebi, da zmorem... Preveč je bilo solza na mojem obrazu, preveč trpinčenja... In zdaj končno diham brez skrbi, življenje mi je še večji izziv, veselje in velika zabava.... Oče me je danes ponovno poklical... Priznam, vesela sem, da znam pozabiti in odpustiti in se učiti biti boljša, bolj razumna... Želi priti k meni na obisk... Najbrž bi mi rad prinesel krvavice in pečenice, pa domače ocvirke...:-)))) Če bi bila doma, bi jutri zagotovo šla na štefanovo, na blagoslovitev konjev... To je bil pomemben dan za našo družino, kajti naše kobile so bile vedno v veselje vsem otrokom.... Tudi meni. Letos sem se celo brez skrbi z žrebičkom sprehajala po travniku in se nisem bala, da bi me kam užgal....-))) Vendar moj oče je nenazadnje potiho v moje srce položil nekaj več, nekaj kar ni vsakemu dano.... Spoštovati zemljo, spoštovati doma pridelano hrano in biti čim bolj preprost... Moj oče ni dovolil nikdar "špricati" krompir, kolerabo, peso, pšenico... Njega je bolelo, ko je videl kako se njegova koleraba zaradi prekomernega dežja utaplja v zemlji... Njegovo edino veselje so bili konji in žrebički... Moj oče je znal delati in ljubiti zemljo... Zato sem mu letos prvič tudi jaz pomagala orati njivo s kobilo Aveno... Bil je kmet, ki ga je zemlja ljubila... A kaj ko je kot otrok preživel preveč trpinčenja in žal sam ni zmogel nadaljevati drugače... gandi, benny0104, She in 2 others 5
sayo Objavljeno December 26, 2011 Opozori Objavljeno December 26, 2011 Priznam, hudo mi je za očeta, saj dobro vem, da je imel težko otroštvo... A vse kar lahko storim zanj je, da mu nič več ne očitam in da mirno govorim z njim... Dobro vem,da bi ga strlo, če bi se mu odpovedala za celo življenje.... Tega srca pa nimam... Če je imel tvoj oče težko otroštvo še ne pomeni, da je treba naredit težko otroštvo tudi svojim otrokom, da bodo vedeli kako je trpel, vsak pravi starš se trudi da bi bilo njegovemu otroku bolje kot je bilo njemu v mladosti umetnica51 1
semering Objavljeno December 26, 2011 Opozori Objavljeno December 26, 2011 (popravljeno) ........Moj oče je znal delati in ljubiti zemljo... Zato sem mu letos prvič tudi jaz pomagala orati njivo s kobilo Aveno... Bil je kmet, ki ga je zemlja ljubila... A kaj ko je kot otrok preživel preveč trpinčenja in žal sam ni zmogel nadaljevati drugače... Prepričan sem, da tudi ti v srcu ljubiš svojega očeta! Kdor zna odpuščati, je plemenit in Velik Človek! Popravljeno December 26, 2011. Popravil semering malakai in sayo 2
ZdravkoK Objavljeno Januar 3, 2012 Opozori Objavljeno Januar 3, 2012 Kam pekje ta svet...na ta božični večer... Pri nas doma smo imeli navado na sveti večer blagosloviti hišo z žegnano vodo, zmoliti rožni venec in vsi skupaj smo prepevali božične pesmi, mlajši brat je zraven delal svoje hecne priredbe, ati pa se je zgražal nad njegovo neresnostjo.... A ko je vzel v roke harmoniko je bilo še bolj luštno, sestra pa kitaro... še prej pa je bila obilna večerja z domačo pečenko, nepogrešljiv tenstan krompir in zraven še velika skleda naribanih domačih jabolk. Ja priznam...Luštno smo se imeli še eno leto nazaj. še posebaj ko nas je obiskala starejša sestra s fantom... Letos sem bila pri božični maši v preprosti cerkvi župnije sv.Magdalena,v centru Maribora na Magdalenskem trgu. Bilo mi je tako neverjetno lepo, saj sem tam vedno pomirjena... In božjo previdnost in njegovo pomoč v tej stiski čutim povsod... Ko izgubiš vse, ti ostane samo zaupanje v BOGA,da ti bo pomagal odpirati nove in nove poti, pregnal strah in nemoč... Včeraj sem po mesecu dni dobila telefonski klic še ene mlajše sestre... Na koncu pogovora je začela jokati in rekla, naj pridem domov vsaj za Božič... Tudi meni je bilo hudo in priznam stisnilo me je in na koncu sem jo prosila, naj bo pridna v službi... In da jo bom konec meseca poklicala za njen rojstni dan...A je takoj začudeno vprašala:" A šele takrat? Zakaj pa ne prej?" Pa nisem mogla kaj, da ne bi tudi sama zajokala in jo prosila, naj ne joka... In ta dan je res malce čudežen... Ko sem ravno s kolegico govorila po mobitelu, sem opazila še en klic... Pisalo je "ATI".. Oglasila sem se. Zaradi vljudnosti in zato, ker vem, da jim doma ni najlepše... Kajti mir v hiši je žal odvisen samo od njega... Govoril je mirno, prvič v življenju me je vprašal, če potrebujem kaj denarja...Ali imam toplo v stanovanju, koliko plačam za sobo, kaj sem jedla danes... In ko sem mu rekla, da sem jedla šmorn (palačinko), je malce utihnil... Rekla sem mu,da imam vse, da zaslužim kot animatorka, da nič ne potrebujem... Poizskusila sem govoriti mirno, kajti dobro vem,da bi se v nasprotnem primeru zelo slabo pisalo mami in sestram, bratoma... In kar je bilo neverjetno, je začel na koncu pogovora jokati in me vprašal, če bom vsaj za novo leto prišla domov... In da naj pokličem njegovega strica,da ga skrbi zame... Njegov jok me je malce ganil, a vseeno sem ostala hladna in prijazna... Jaooooooo kam pelje ta svet? Priznam, hudo mi je za očeta, saj dobro vem, da je imel težko otroštvo... A vse kar lahko storim zanj je, da mu nič več ne očitam in da mirno govorim z njim... Dobro vem,da bi ga strlo, če bi se mu odpovedala za celo življenje.... Tega srca pa nimam... Bravo umetnica (ja umetnica si tudi na tem področju) znaš z ljudmi predvsem pa vidim, da greš cilju naproti in celo to da si mu zelo blizu, In tole z atom rešuješ točno tako kot si si zastavila cilj. berem tvojo zgodbo še vedno z kančkom nejevere v sebi, da je sploh lahko vse to res čeprav Vem, da je saj si mi sama povedala še veliko več...na neč način je zgodba "grozna" na drug pa lepa in ja mogoče nekega dne NAšA umetnica napiše tudi knjigo?? U glavnem želel sem ti reči fajna si, čudovita oseba...ostani takšna čeprav mislim, da si vsak dan lepša oseba (lepša ne mislim toliko na videz) kot na tvojo lepoto razmišljanja.... pridružil se bom tudi mnenju semeringa "Kdor zna odpuščati, je plemenit in Velik Človek!" Keiko 1
kiki89 Objavljeno Januar 3, 2012 Opozori Objavljeno Januar 3, 2012 (popravljeno) Barbara ne popuščaj! V teh tvojih stavkih se najdem tudi jaz... Bodi močna, ne pozabi kaj se je dogajal v preteklosti! živi za sedanjost, UŽIVAJ TA TRENUTEK Popravljeno Januar 3, 2012. Popravil kiki89 RobiRoberto in ZdravkoK 2
umetnica51 Objavljeno Januar 4, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Januar 4, 2012 Priznam,da imam to srečo,da se ne znam hitro pozabiti in živeti dalje, kajti dobro vem, da jih je na tisoče trpelo še bolj kot jaz.... Pa naj vsaj to povem, da sem včeraj dobila še en zelo poseben klic iz Komende... Ker sem dobesedno čez noč odšla v Maribor, sem se po mobitelu v začetku decembra opravičila ljudem iz moje vasi, da žal ne bom mogla več sodelovati kot prostovoljka pri starejših.... Včeraj pa me je klicala predsednica MC Komenda,da so se glede na situacijo odločili, da mi dodelijo občinsko stanovanje, da so mi našli službo... Zame je bil to šok,ostala sem skoraj brez besed... Kot bi padlo z neba... Vem,da jim ni vseeno zame, saj so me klicali... in ponosna sem,da sem lahko zrasla v tej moji ljubi Komendi... A zdaj ostaja vprašanje... Naj to sprejmem ali ne? Tukaj imam mir in svobodo, v miru grem kamorkoli na kufe, delam kar želim, ne da bi me bilo strah srečat očeta... A komenda mi ogromno pomeni...Tam so tud moji prijatelji... Čeprav se mi tukaj v Mariboru ni bilo težko vklopt in spoznat nove ljudi, družbo... Kolega je rekel, zdj ti pa fotr ne bo polena metal pod noge, ampak šperovce... Odločitev bo težka. Hvala tud vama kiki89 in ZdravkoK gandi, She in RobiRoberto 3
maratonac Objavljeno Januar 5, 2012 Opozori Objavljeno Januar 5, 2012 Za današnje čase je to zelo mamljiva ponudba. Odločit se moraš sama, vendar mislim da bi ti to bil korak nazaj in dopustitev možnosti odpiranja starih ran. Pot na kateri si sedaj ti bo mogoče v določenih trenutkih težja, vendar pa vsak korak ti bo dal večjo moč in veselje za naprej, ker je očitno da si močna in poznaš smer do cilja. Veliko sreče. Keiko, ZdravkoK in She 3
semering Objavljeno Januar 5, 2012 Opozori Objavljeno Januar 5, 2012 (popravljeno) umetnica51! Spremembe so edina stalnica v življenju! - je enkrat eden rekel Vse se vrti; Ura, Zemlja in vesolje... Statika človeka ogonoblja. Korajžno v nove zmage! Močna sem in zmorem! si reci vsako jutro. Pozabi na preteklost in se usmeri v prihodnost! Popravljeno Januar 5, 2012. Popravil semering RobiRoberto, umetnica51, Keiko in 2 others 5
ZdravkoK Objavljeno Januar 11, 2012 Opozori Objavljeno Januar 11, 2012 Spremembe so edina stalnica v življenju! in se pridružujem, res pa da je treba jeklena volja in koker js vem je tebi še zdaleč ne manjka. le pogumno res si prava umetnica!!!!
Popularna objava umetnica51 Objavljeno Februar 7, 2012 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Februar 7, 2012 Za menoj so prelepi dnevi v Mariboru in nasmejane, malce divje noči in nepozabno druženje ob večerih med štajerci... Hvala Bogu so me lepo sprejeli, pa tudi jaz sem se navadila na to, da ljudje poleg mene zavijajo po štajersko... Zdaj poleg animacij za otroke ob rojstnih dnevih še čistim (biti "snežka" je prav zabavno) in pomagam v kuhinji... Naj povem, da sem 17. janurja prvič zbrala pogum in obiskala domače, ne da bi se posebaj najavila... Prijateljica iz Maribora mi je navila lase, želela sem biti čim bolj urejena in... Predvsem ubiti strah pred očetom... Ko sem z vlakom prispela v Ljubljano, sem bila takoooo vesela, da sem končno lahko mirno sedla na avtobus proti Komendi... In v tisti temni noči sem končno videla moj kraj, mojo vas... Moj dom... Ko mi je najmlajši brat pozno zvečer odprl vrata me je samo debelo pogledal, tudi ostali so bili šokirani... Oče je bil hladno prijazen, zelo se je trudil, da se mi je izognil... Z mamo pa sva po manj kot letu dni končno zakopali bojno sekiro, tudi sama je priznala, da ni krivda samo na moji strani... Tisti večer je bil kar malce filmski... In v mojo sobo je nekdo postavil božično drevo, pa jaslice... In preden sem zaspala, sem se prvič po dolgem času zjokala do konca... Pod kovter sem se skrila,da me ne bi kdo slišal, videl kako me je bolelo... Matr sem bila vesela, da sem končno zbrala pogum in šla domov.... da sem videla še nedokončana platna, mojo umetniško sobico, moj raj na zemlji... Zaspala sem utrujena, a pomirjena. Naslednji dan sem se zbudila že ob 5 in tako spet vstala prva... Ne bom pozabila mrzlega jutra in tega, kako vesela sem bila, ko sem lahko spet zaukurila v šporgetu in si skuhala kavo po domače... Takoj za menoj je vstala mami, zamesila je testo za štrudel, jaz pa naribala jabolka... In potem sem končno odšla v garažo po svoj ljubi kolo... Ati je nekaj zamrmral, da je preveč mrzlo za na kolo... A mraz na kolesu je pravi balzam za dušo... Potem pa so padali kufeti po Komendi... Pa sestanek z županom in njegovo ženo. Nenazadnje se nisem odločila za službo, ki mi je bila dodeljena preko županovih zvez... Stanovanje pa zaenkrat še visi na nitki. A po 2 dneh sem se odločila, da grem nazaj v Maribor, saj je tukaj zame večji mir... A dobro vem, da se bom nekoč vrnila... In ko sem končno v svoj kovček zbasala nekaj cunj, čelado in želvo... Sem se želela čimprej posloviti. Ena sestra je že uro pred mojim odhodom jokala... Objela sem jo in ji rekla, da ne grem za večno in da se slišiva... Tudi mami je jokala, pa celo ati... Jaz pa sem samo hitela s kovčkom na koleščka proti postaji... Bila sem pomirjena. Najbolj vesela sem, da je med menoj in mami spet tako kot včasih... Da sem odpustila očetu in da me ne stiska več... kiki89, benny0104, She in 8 others 11
BMWRIDER Objavljeno Februar 25, 2012 Opozori Objavljeno Februar 25, 2012 PADLI SMO SKORAJ VSI.... A verjamem, da je propad podjetja in izguba služba lahko nenazadnje zelo pozitivna zadeva.... Naučiš se varčevati, spoštovati hrano.... Morda se bo kateri delodajalec vendarle zamislil in nekoč celo opravičil svojim delavcem, ki jim je vzel kruh... Kdo od vodilnih se je kdaj opravičil komu od delavcev , tega menda ne bomo dočakali kmalu, še tisto malo kar majo bi jim pobrali, Ne najdem rubrike,kjer bi lahk tale članek objavla,..No,mislim,da bo tule kr ok... NOV NAČIN PISANJA PROšENJ ZA SLUŽBO!!!! Popolnoma sem nepripravljen za delo pod pritiskom kakor tudi za nadure, razen če niso bogato nagrajene.Iskreno me boli kurac za cilje vašega podjetja, če s svojo plačo ne morem pokriti niti tekočih stroškov, plus da mi ostane malo za garderobo, knjige, potovanja, šport in zabavo. Funkcioniram po principu kolikor denarja-toliko glasbe. Prav tako me popolnoma nič ne zanima dejstvo, da ste v težavah in pričakujem, da boste pravočasno poravnali vse svoje z zakonom določene obveznosti do mene, kakor tudi spoštovali mojo pravico do dopusta in praznikov. Obstaja velika verjetnost da vas bom zapustil, takoj ko najdem kaj boljšega. Sem komunikativen in prijazen, za težake pa imam kratko vžigalno vrvico. študiral sem 100 let in uspeh je že to da sem sploh karkoli končal v tej državi, kakršna je. Izobražujem se tudi brez vas, ker sem radoveden in mislim da ima življenje smisel tudi brez umiranja na delovnem mestu. Ne zajebavajte me z raznimi testiranjim in team-buildingi, ker so to bedarije. Če se že preseravate s temi zahodnjaškimi fintami, me še plačajte kot na zahodu. Če česar ne znam, se bom naučil, saj nisem debil. In končno, obstojajo tudi stvari, ki bi jih počel iz čistega veselja, ampak to na žalost ni to delo, ki mi ga nudite................. Mislim,da so minil časi,ko je bil delavec skoz tih,garal,pa hrbet nastavlal,da so lohka po njem udrihal...Ja,res je čas za spremembe...Ko te sistem prisili,da začneš komunicirat na enak način.... umetnica51, thumper in Jernej P 3
brojedan Objavljeno Februar 25, 2012 Opozori Objavljeno Februar 25, 2012 Mislim,da so minil časi,ko je bil delavec skoz tih,garal,pa hrbet nastavlal,da so lohka po njem udrihal...Ja,res je čas za spremembe...Ko te sistem prisili,da začneš komunicirat na enak način.... Hmmm - pa ti verjameš to? Po moje bi s tako prošnjo dobil službo le v očetovi firmi ... pa še to kako hudo nepomembno mesto. No, morda tudi kak resnični genij, katerega bi podjetje hotelo na vsak način in bi o njem vse vedeli že v naprej. Da bi pa neznanec oddal tako prošnjo recimo za prodajalca v trgovini s čevlji, kaj šele v kakem super-fukjenem Lidl-u .. pa nima najmanjših možnosti za delo. Treba je vedeti, da kapitalizem potrebuje pokorne sužnje.
BMWRIDER Objavljeno Februar 27, 2012 Opozori Objavljeno Februar 27, 2012 Hmmm - pa ti verjameš to? Po moje bi s tako prošnjo dobil službo le v očetovi firmi ... pa še to kako hudo nepomembno mesto. No, morda tudi kak resnični genij, katerega bi podjetje hotelo na vsak način in bi o njem vse vedeli že v naprej. Da bi pa neznanec oddal tako prošnjo recimo za prodajalca v trgovini s čevlji, kaj šele v kakem super-fukjenem Lidl-u .. pa nima najmanjših možnosti za delo. Treba je vedeti, da kapitalizem potrebuje pokorne sužnje. Ne,realno gledano...S takim tekstom dans res na štartaš nikjer..no,edin stand up komedijant bi lohk še kej aplavza požel,če bi jo prečital..no,po moje bi ga kr ornk... Je pa neki druzga....Kandidat prošnjo za službo res spiše tako,da vsem šefom u ta zadno do daske zleze..Ampak na razgovoru,ko osebek v finale za službo pride...se pa že dogaja,da ustno,jasno in glasno izrazi tudi svoje želje..no,ne tak način kukr je v zgornji prošnji napisan..ampak v mal bl olepšani obliki...Tud pokorni sužnji majo svojo hrbtenico!!! lp umetnica51 1
oks Objavljeno Februar 27, 2012 Opozori Objavljeno Februar 27, 2012 Mislim,da so minil časi,ko je bil delavec skoz tih,garal,pa hrbet nastavlal,da so lohka po njem udrihal...Ja,res je čas za spremembe...Ko te sistem prisili,da začneš komunicirat na enak način.... Ne ti časi niso minili ampak so prišli, danes so vsi tiho ko riti in noben ne upa nič reči. Nihče se ne upre zato pa je tako kakor je če pa se en upre ga ostali zabijejo in tu se potem vsa zgodba zakluči. Nekaj pametovat ob šanku po parih pivih to je danes moderno.
semering Objavljeno Februar 27, 2012 Opozori Objavljeno Februar 27, 2012 (popravljeno) PRI NAS SEM JAZ ŠEFU ŠEF Enako kot pri nas! Midva se vse zmeniva, ker vlada demokratična ureditev, a je vedno tako kot ona hoče... In dokler bom jaz gospodar pri hiŠi, bo tako kot moja žena reče!!! :grim Popravljeno Februar 27, 2012. Popravil semering BMWRIDER 1
umetnica51 Objavljeno Marec 7, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Marec 7, 2012 Zakaj ljudje tako radi brez vesti lezejo v rit... Za boljše delovno mesto, za boljšo družbo... Je pa meni ja bolj pomemben navaden delavec, ki zna delati z rokami... Ki zna nažagati drva, sestaviti omaro, zašraufati kolo,... gandi 1
maus Objavljeno Marec 7, 2012 Opozori Objavljeno Marec 7, 2012 Zakaj ljudje tako radi brez vesti lezejo v rit... Za boljše delovno mesto, za boljšo družbo... Je pa meni ja bolj pomemben navaden delavec, ki zna delati z rokami... Ki zna nažagati drva, sestaviti omaro, zašraufati kolo,... in pol ti zleze v rt :lol: ... umetnica51 1
wulf Objavljeno Marec 8, 2012 Opozori Objavljeno Marec 8, 2012 Zakaj ljudje tako radi brez vesti lezejo v rit... Za boljše delovno mesto, za boljšo družbo... Je pa meni ja bolj pomemben navaden delavec, ki zna delati z rokami... Ki zna nažagati drva, sestaviti omaro, zašraufati kolo,... tole men zgleda kot ženitni oglas, si zihr v pravi temi... umetnica51 1
umetnica51 Objavljeno Marec 8, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Marec 8, 2012 wulf ženska pr 30 nima več sanj, da se poroči... so druge sanje bolj pomembne, ne rečem pa da delavci u ibrcugih niso fejst moški.... gandi, Keiko in wulf 3
Alla Objavljeno Marec 8, 2012 Opozori Objavljeno Marec 8, 2012 wulf ženska pr 30 nima več sanj, da se poroči... so druge sanje bolj pomembne, ne rečem pa da delavci u ibrcugih niso fejst moški.... Daj no daj, če tako gledaš na svet, potem je res žalostno vse skupaj. Starost ni važna! To je samo številka. Važno je, da vsak dan najdeš kaj lepega, kar te razveseli, da se vsak dan nasmeješ, da vsak dan narediš kaj takega, kar te razveseli, da imaš vsak dan koga rada in predvsem, da imaš vsak dan rada sebe. Vse ostalo pride, ko je čas za to. Lepota je v malenkostih.
maus Objavljeno Marec 8, 2012 Opozori Objavljeno Marec 8, 2012 No ja .. vsak dan ni lep ... petek je pa res lep :lol: umetnica51 in DAMI34 2
wulf Objavljeno Marec 8, 2012 Opozori Objavljeno Marec 8, 2012 No ja .. vsak dan ni lep ... petek je pa res lep :lol: moja je rekla da bo enega lepega dneva kar šla..... hmmm, sem pogledal vreme men se zdijo zdej kar lepi dnevi maus, BMWRIDER, Alla in 2 others 5
umetnica51 Objavljeno April 4, 2012 Avtor Opozori Objavljeno April 4, 2012 Če je imel tvoj oče težko otroštvo še ne pomeni, da je treba naredit težko otroštvo tudi svojim otrokom, da bodo vedeli kako je trpel, vsak pravi starš se trudi da bi bilo njegovemu otroku bolje kot je bilo njemu v mladosti Ne vem kaj je huje...imeti očeta, ki ti je dal prevečkrat občutek, da nisi zmožen ničesar.... Ali biti otrok brez pravih staršev.... 1. marca sem se preselila v novo stanovanje blizu centra mesta Maribor, ki si ga delim še s 5-člani, ki so me zelo lepo sprejeli... Moj sostanovalec je otrok brez staršev, živel je pri rejnikih, a kot sam pravi ni bil enako sprejet kot domači otroci... Ta otrok, danes fant star 23 let mi je potiho na obraz privabil solze neke noči... Tako dober je do mene, pravi mi "ta velka" in ne mine dan, da ga ne bi vprašala kako šola, kako dekle, če bi kaj jedel... In potem smešno vpraša:" Mama kaj bi še rada vedela?" Sam Bog ve, da me velikokrat stisne pr srcu... In ne morem razumeti, da so tega otroka oropali otroštva....Moj brat je njegovih let, moj brat ima dom, ima starše... On pa bo v roku enega tedna izvedel vse o posvojitvi... Skrbi sam zase, hodi v službo, študira... Sam si pere cunje...In vse kar si želi, da bi imel nekoč službo, da bo lahko skrbel za svoje dekle in...da bi imel svojega otroka... Zanimivo, koliko odgovornosti je v njem... A jaz čutim, da mu nekaj manjka....veliko ljubezni in razumevanja... V nedeljo skuham kosilo še za njega,hočem, da ve, da mi ni vseeno za njega in da mi je kot brat... Jaoooo kam pelje ta svet...Če po svetu hodi na tisoče ranjenih otrok...Nekoč pa upam, da bodo ti otroci pozabili na vse bolečine...In zmogli vedno naprej....Pokončno..!!! Keiko in BMWRIDER 2
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se