Sanda7 Objavljeno Julij 3, 2012 Opozori Objavljeno Julij 3, 2012 včasih se mi zdi da gre u kurac,..bolj ko si dober bolj te jebejo,..bolj ko se trudiš bolj ga najebeš,..vsi iščejo same napake noben pa ne vidi kolk dobrga dela opraviš...in ko se trudiš zbrisat iz spomina neko željo,neke dogodke neke osebe in ti že skoraj rata se kr od nekje pojavijo nove osebe,in ti dodatno komplicirajo življenje,...dobrota je res sirota,..svet je zblaznel,..načela človeštva grejo u kurac morala izginja,..še stvari ki so bile včasih nenormalne postajajo normalne....
umetnica51 Objavljeno Julij 9, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Julij 9, 2012 Najbrž pijem zadnjo kavico v moji bivši mini umetniški sobici... diham ta meni ljubi gorenski zrak....Slišim zadnje udarce kobil v štali... In ovčarke Kale,ki ne more brez jutranjega laježa...Najbrž ve, da naše kure nimajo petelina in zato je ona jutranja budnica... Prelep vikend, lepo sprejetje domačih in domačinov, ki opažajo, da me na kolesu videti več ni.... Nihče od domačih ni vedel, da pridem domov po mesecu dni, a to je bilo presenečenje za mojo najmlajšo sestrico, ki je imela piknik, da malo zapije dejstvo, da je prva pri hiši diplomirala.... Že mami sem po mobitelu hecala, ko sem iz avtobusa vzstopila v domači kraj, če se spomni pesmi Lojzeta Slaka Mama prihajam domov... in nekaj trenutkov za tem je mami z mobitelom stala na pločniku in se zasmejala: "Saj sem vedela, da boš prišla...To jaz čutim..." Še največje presenečenje pa je najbrž doživela ta "diplo" sestra, ki me je po mobitelu prepričevala, da naj se potrudim in pridem, da bomo vsi skupaj... Da bo imela ob sebi svoje tri sestre in dva brata... In ko sem kasneje na tem slavnem piknik placu vzstopila iz avta,je pritekla do mene, me objela in lagala bi, če ne bi rekla, da nisva imeli malo solznih oči... Sem opazila,da mi darila ni treba več kupovati, se samo pojavim v vsej svoji usekanosti in je že veselje... :lol: Ah kam pelje ta svet... Ostala bi tukaj med domačimi ljudmi, ki mi velikooo pomenijo... Sem pa včeraj čutila še malo vetra v laseh, ko me je obiskalo kar nekaj motoristov.... oz. od bifeja do bifeja sem se po svoji želji presedla kar na tri močne motorje...na tri močne zadnje zice....matr mam srečo... A zaradi obiska žal nisem doživela kasaških dirk v vsej svoji eksplozivnosti...No ja, na koncu sem vsaj ujela dirko luštnih ponijev Hvala pa tudi Niki, ker sem lahko sama spet malo na suho sedela na motorju... ..........ja, samo še užgat bi ga mogla...in potem gasaaaa :grrr ans.Viharnik-Rože z neba Doris Dragović- ŽELJO MOJO Keiko 1
Sanda7 Objavljeno Julij 9, 2012 Opozori Objavljeno Julij 9, 2012 včasih te ljudje pripravijo da glumiš nekaj kar nisi...še kr mi ratuje...groza
umetnica51 Objavljeno Julij 9, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Julij 9, 2012 Sanda ni ti treba glumit... za koga le... je kdo tega vreden??? Če bi jaz znala glumit, bi se mi bolje godilo.... ....če bi znala biti vsaj pol normalna kot ostali, bi bilo zame bolje... ...če bi znala biti vsaj malo tiho in se skriti in zaviti v celofan,v prelep rožnat papir .... bi me morda kakšen človek, posebaj moški gledal z drugimi očmi... ....sem pa ja raje celo življenje ponosno kvalificirana med norci, kot da bi si drznila zatajiti mojo preteklost, moje življenje, moj malce usekan pogled na življenje... Sanda na tem svetu so še dobri ljudje, na tem svetu jih velikooo opazi, da ne glumiš.... Recimo jaz vem Sanda.... da ne glumiš :glare:
pajkica Objavljeno Julij 9, 2012 Opozori Objavljeno Julij 9, 2012 Sanda ni ti treba glumit... za koga le... je kdo tega vreden??? Če bi jaz znala glumit, bi se mi bolje godilo.... ....če bi znala biti vsaj pol normalna kot ostali, bi bilo zame bolje... ...če bi znala biti vsaj malo tiho in se skriti in zaviti v celofan,v prelep rožnat papir .... bi me morda kakšen človek, posebaj moški gledal z drugimi očmi... ....sem pa ja raje celo življenje ponosno kvalificirana med norci, kot da bi si drznila zatajiti mojo preteklost, moje življenje, moj malce usekan pogled na življenje... Sanda na tem svetu so še dobri ljudje, na tem svetu jih velikooo opazi, da ne glumiš.... Recimo jaz vem Sanda.... da ne glumiš :glare: ddd cel lajf je ena velka gluma....ne se zavajat...kdo je pa kdo ni to kar je... biti norec je tudi gluma.... vsi glumimo..... nekaj kar moramo biti in nekaj kar bi želeli biti pa ne moremo biti ......
Ruf Objavljeno Julij 9, 2012 Opozori Objavljeno Julij 9, 2012 Zato pa smo tam, kjer smo, ker je vse skupi ena velika gluma
RobiRoberto Objavljeno Julij 10, 2012 Opozori Objavljeno Julij 10, 2012 cel lajf je ena velka gluma....ne se zavajat...kdo je pa kdo ni to kar je... biti norec je tudi gluma.... vsi glumimo..... nekaj kar moramo biti in nekaj kar bi želeli biti pa ne moremo biti ...... Moja veeeelika težava v celem življenju je, da ne znam glumit, lagati in ostalih stvari, s katerimi se je lažje prebijati skozi življenje, še posebej v takem okolju, v kakršnem živim ... S tem ne mislim svoje družine, temveč ostale prebivalce v tej k. bajti ... umetnica51 1
Popularna objava umetnica51 Objavljeno Julij 16, 2012 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Julij 16, 2012 Robi prav je tako.... Verjemi NAJLEPŠE je delati z ljudmi okrog sebe lepo, pošteno in se opravičiti, če kdaj koga prizadanemo... Pa vendar smo vsi samo ljudje, čeprav je komu težko razumeti, da imam lahko tudi jaz težke trenutke... Danes je za menoj težak popoldne.... Nisem znala brzdati svoje jeze, nisem znala lepo povedati nekomu kaj me teži.....To se ni zgodilo že več mesecev.... Priznam, da sem od doma prinesla veliko vpitja.... Pri nas doma se ni lepo govorilo, od kar pomnim se je vpilo nad nami in potem, ko sem jaz odrasla....sem včasih povzdignila glas tudi sama.... Mogoče mi 5 krat na leto uspe biti slabe volje, zato takrat šokiram koga, ki me pozna samo v luči zajebancije in smeha..... Tisti, ki so ob meni leta in leta vedo... Da se trudim...Da se trudim vzorce iz domačega okolja zbrisati, da se resnično trudim, da bi znala pozabiti in se opravičiti, če kdaj koga v jezi užalim.... In ko sem nocoj še očetu po mobitelu v joku izlila vse gorje, ki mi ga je storil.... Se mi je odvalil velik kamen. Na koncu sem mu rekla, da je pač za mano težek dan... In da ga imam še vedno rada, da mu bom pomagala, če bo kdaj kaj rabil, da bom vedno prišla domov na obisk in da dobro vem, da lahko preživim sama... Na koncu je še rekel, da si želi, da bi tudi jaz lahko toliko zaslužila da bi imela manjše stanovanje in ne samo polovico sobe v najemu.... A zaenkrat ne rabim več kot polovico sobe. Tukaj se počutim kot doma, so-stanovalci so sprejeli vse moje muhe in žal mi je le, ko pride kakšen dan, ko samo za trenutek pride na dan težka u51..... A dobro vejo, da mi njihova prisotnost veliko pomeni.... Da sem jim hvaležna, da velikokrat skrbno vprašajo, če mi kaj prinesejo iz trgovine, če rabim kaj pogledat na računalnik...... Resnično sem tistemu zgoraj hvaležna,da sem se preselila v stanovanje tik ob centru mesta Maribor... in da imam tako prijazno, srčno in vljudno cimro Natašo, ki me je danes presenetila, ko mi je rekla, da mi je kupila mojo najljubšo lučko Tom, da bom spet boljše volje... In uspelo ji je... in ena lepa slovenska........ ansambel Lojzeta Slaka- MAVRICA RobiRoberto, malakai, Kremenčkovi in 7 others 10
umetnica51 Objavljeno Julij 19, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Julij 19, 2012 Kam pelje ta svet... Vsi se veselijo dopustov...pa jaz??? Ne...pa ja...pa spet imam občutek slabe vesti, ali je smiselno zapravljati denar za užitke.... Morda zato, ker doma nikoli nismo pretiravali, vsi otroci smo bili veseli, če smo se lahko kakšno nedeljo odpeljali na Malo planino, kjer ima stara mama kočo... In za nas je bil to raj na zemlji, za nas je bilo to tako nebeško doživetje,da je še zdaj v meni tiho skrita želja o življenju nekje u palninah.....uf želja za vse čase.... Nikoli nisem posebaj pretiravala, vedno sem si privoščila le kak dan vožnje z motorjem ali 2 dneva na planini, pa likovne kolonije....in zdaj za kakšen vikend pobegnem domov, večjih želja nisem imela nikdar.... A povabilo dobre kolegice nisem mogla zavrniti, morda zato, ker vem da bo zabavno... Jutri grem na vlak iz Maribora proti Ljubljani.....in potem vse 4 ženske mahnemo na morje, u nikoli videni Poreč... A nepričakovano malo prej popoldne izvem, da je v ponedeljek nujni sestanek v službi..... Komedija res, a me je dobra sodelavka pomirila in rekla:" Ne skrbi, se bomo zavzeli zate, saj si zaslužiš...pejt in uživaj....." Kako rada imam delo čistilke, animatorke....in sambogve česa še vse ne..... in obenem imam vedno to srečo, da naletim na res dobre sodelavke in sodelavce.... Zame so darilo, darilo iz neba.... po vseh tragičnih zapletih s pobegom od doma, sem vesela za vsak trenutek,ko lahko živim, delam.....v miru.... Da bo le zdravje vedno prisotno, potem bom imela vse..... 10 beautiful soundtracks from 10 beautiful movies maratonac, Tedybear, Keiko in 2 others 5
cirkusdirektor Objavljeno Julij 19, 2012 Opozori Objavljeno Julij 19, 2012 Pelje v cirkus :grim umetnica51 1
umetnica51 Objavljeno Julij 25, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Julij 25, 2012 Poreč... Dopust kot ga še ni bilo... Nikoli pozabljen samo zaradi tega, ker je bila v tej družbi 4 žensk tudi američanka mojih let.... slavni letnik 1981 :grrr Ta američanka, po rodu Korejka se je trudila povezovati mojo gorenjsko angleščino...A ker je učiteljica angleščine, je hitro povezala kaj mislim povedat.... Kako le ne bi tudi jaz spila kakega špricerja in srknila nekaj koktajla... V 4. letih aranžerske šole sem itak žal skoraj vso angleščino preplonkala, zato sem že nekoč na podelitvi mednarodne nagrade za eno sliko dobila po nosu, ker nisem razumela tisto angleško verzijo, da nagrada pripada meni....... Neko jutro sem to američanko vprašala: "You eat čokolino..." Ona pa :"What the fuck...." Ceu smeh.... Najhuje od vsega pa je bilo to,da so me iz Rovinja prišli obiskat obe sestri, brat in svak....a ker sem sedela na ušesih, sem jih poslal v Zeleno laguno namesto v modro...ali obratno....jaoooo brat bi me skor čez mobitel vrgu.... Poleg tega pa nas je v apartmaju nedaleč stran od Poreča ob 3 zjutraj presenetila lastnica in opozorila, da smo preveč glasne, da naj ne pokurimo vse klime... jaooo ne mine dan, da ne bi bilo kaj nepredvidljivega.... Sem pa prvič za 10 minut v kopalkah spet ležala na plaži....a ker nisem vajena poležavati sem kaj hitro zginila fotografirat Poreč in obenem sem se že na začetku u bifeju s kelnarjem spravila v neroden položaj... Ko sem rekla...ja sam Slovenka, ja volim sve,Srbe,Hrvate, Bosance... ...sve samo da so muškaraci.... Bolje da bi bila tiho :unsure: A bilo je nenazadnje zabavno, sploh ker sva si s kolegico delile zakonsko posteljo in eno ubogo deko.... Ko je njena roka padla name med spanjem...sm jo kar porinila v kot... smejanja ni manjkalo... Ja, ženska družba zna biti zabavna in zanimiva, na trenutke tragikomična.... Priznam pa, da ni manjkalo malo ostrega ženskega besednega dvoboja....potem pa naj še kdo reče da v Ljubljani ne obstaja kaka top šit bejba....in še težja na jeziku z gorenske..... Nekoč mi je pa res ena sodelavka rekla, da midve ne moreva skupaj sodelovati...ker je to tako kot da bi dal Stalina in Hitlerja skupaj....... O:-) Uglavnem, danes mi je ta tako prijazna američanka poslala nepozabne fotografije iz Poreča na gmail... ...............in enkrat ZAGOTOVO vem,da se bo z letalom letelo še v ZDA.... na gin in konjak.... O:-) I Will Always Love You - Whitney Housten nxyz, Keiko, mimaza in 1 other 4
umetnica51 Objavljeno Avgust 3, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Avgust 3, 2012 V tem prelepem Mariboru je malo prej deževalo.... Dež me nikoli ni motil, niti me ni spravil v slabo voljo... K večjemu me je umiril... Je pa res, da sem včasih doma velikokrat navijala za dež, ker potem vsaj en teden nismo okopavali na njivi, ni se več kosilo trave... In smo otroci imeli malo miru........ jaz pa sem lahko brez skrbi pobegnila na kufe... :grrr Žal tudi ta vikend ne morem domov, jutri delam skoraj cel dan... Težje mi je zato, ker je jutri pogreb dobrega soseda, pa daljnjega sorodnika... Zdaj se lahko poslovim le v mislih.... Ta sosed je bil skromni delavec,zadnja leta zelo bolan.... vedno me je lepo pozdravil, ko sem se peljala mimo njegove hiše s kolesom, sem in tja sva spregovorila...ni kaj, bil je tako preprost človek... Naj mu bo vsaj tam gor lepo.... Vesela pa sem, da sem z mami in očetom v dobrih odnosih, razdalja je res odlična za razumevanje in mobitel je en zelo dober izum... Upam, da bo res končno malo manj vroče, da se oba starša pripeljeta k meni na kufe, saj je mami hud astmatik in žal ji z zdravjem ni prizanešeno že več kot 2 leti, ko je nesrečno padla... Pa vendar me mami sem in tja še vedno potiho po ovinkih naštima, naj pokličem atija, če je slučajno slabe volje.....Tako ali tako pa sama začutim kdaj mu je spet malo zavrelo... :glare: Mami je res zlata vredna, koliko potrpljenja je imala v zakonu...ve sam Bog... Vedno mu je stala ob strani, vedno ga je tiho prenašala.... In mu stregla kot gospodu... Enako je učila vse otroke in še sm in tja se mi mami zasmeje, ker ve, da sem le kruh vedno zamesila tako kot njena mama, moja stara mama iz Brezij nad Kamnikom... Samo z vodo.... moja mami pa je vedno v testo zraven kvasa seveda vlila še mleko...jaz sem pa vedno prisegala na metodo stare mame... :grrr Ah kam pelje ta svet... Zamudila sem 16. tekmovanje harmonikarjev na Veliki planini, kjer je dve leti nazaj tretjo mesto dosegel tudi moj mlajši bratec... Dobro se spomnim , da se moj brat najprej ni hotel prijaviti, češ da je malo predrago in da tako ne bo nič...Jaz pa sem vzstrajala in mu stisnila v roke denar, da se prijavi... Zaradi mene vsaj.... In zanimivo je bilo to, da sem se na tekmovanje na Veliko planino povsem nezakonito pripeljala z motorjem, z dobrim kolegom... Takrat za motosvet še vedela nisem :grrr ...če ne bi kaj napisala pod Vtise dnevnih voženj.... :unsure: In tretje mesto mojega brata je bila moja velika sreča, za vse sestre in še enega brata, za vso družino... Sem in tja preberem kamniške novice in novice iz svojega kraja.... Sam Bog ve, da je tam moje srce doma....In da pogrešam ta kraj, domače, prijatelje in domačine.... A zaenkrat me v Mariboru drži služba in zraven še polno drugih biznisov... Poleg tega pa sem se končno postavila na svoje noge, skoraj 10 mesecev mi že ratuje misija nemogoče... Nocoj pa so mi poleg tistih bližnjih prijateljev, ki so mi stali ob strani...prišle na misel tudi ta nove prijateljice, kolegice z motosveta, ki so me spodbujale in mi stale ob strani.... Telefon bi skoraj pregoril takrat v mesecu novembru in decembru 2012.... Pa vendar naj se vam javno zahvalim za klice, za vso moralno podporo in razumevanje, za dobre misli in želje.... Hvala ti Keiko, anja37, mimaza, She, monika600, minca, angi...pa nxyz... Bodite srečne, naj se vam stokratno povrne.... :closedeyes: Ena lepa domača..... GAMSI - Raj je bil na Krtini.... Franc Deljčnjak - Čreda v galopu.... Ta komad pa je moj brat uril na frajtonarco za na tekmovanja.... Lojze SLAK - Bilo poletje je.... ta muska pa je za moje srce, frajtonarca- diatonična harmonika je zakon... bunny000, halls, Keiko in 3 others 6
KeC Objavljeno Avgust 7, 2012 Opozori Objavljeno Avgust 7, 2012 (popravljeno) Ajoj a blogi še obstajajo? Popravljeno Avgust 7, 2012. Popravil KeC anja37 1
Cufa Objavljeno Avgust 7, 2012 Opozori Objavljeno Avgust 7, 2012 Dej mir. hočem se jo losat. in ja, še vedno obstajajo.samo malo so se prečistili vseh klamfačev, ki so tapkali zato, ker je bilo to "in".
Keiko Objavljeno Avgust 7, 2012 Opozori Objavljeno Avgust 7, 2012 hočem se jo losat. Zakaj pa? nxyz 1
umetnica51 Objavljeno Avgust 7, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Avgust 7, 2012 No da se še jaz oglasim. Pustimo vse skupaj. Cufa je moderatorka moto sveta, ona že ve zakaj ... Morda nekoč svojo računalniško nepismenost toliko izurim, da odprem svoj blog....ups najprej svoj fejstbuk :grrr Je pa dejstvo, da je bila ta stran na nek tihi način posvečena pokojnemu motoristu Medotu iz Litije... On je ljubil motorje,on me je tam v Polju leta 2003 spodbujal, naj se čimprej umaknem od doma, postavim na svoje noge, če ne se mi slabo piše.... Takrat ga žal nisem upoštevala... Raje sem se vrnila v tragikomične zgodbe za zidovi domače hiše. A tako je pač bilo... In če sem izlila samo nekaj utrinkov iz svojega življenja tukaj na motosvet, mi ni žal... Morda bi bilo bolje, da bi bila tiho. Moja starejša sestra je vedno zavijala z očmi ob prebiranju mojih govorov za likovne dražbe... :grrr Z razlogom seveda. Keiko nadaljevanje sledi ob kufetu .... Ko bodo sile neba spet našle poti do naših veselih srečanj.... nxyz, Keiko, RobiRoberto in 1 other 4
umetnica51 Objavljeno September 18, 2012 Avtor Opozori Objavljeno September 18, 2012 Cufa... upam da me ne stisneš za vrat....sam še tole napišem, preden bom začela spet ročno pisat dnevnike........za novodobne bloge mi ni najbolj... Včeraj sem doživela več kot čudež... V otroškem centru v Mariboru se je že od mojega prihoda na delovno mesto animatorke in čistilke "slavnih štilov" dogajalo vse živo.....Dva krat ali trikrat so se zamenjali lastniki ali vodje.... In pred 2. mesecema smo vsi v kolektivu doživeli velik šok, ko je ta naš ljubi center nazadnje pristal v roke tistih, ki so več kot RESNO začeli odločati o naši usodi..... Do včeraj sem imela z NOVIMI nadrejenimi vsaj 10 sestankov, do včeraj smo se pogajali o moji zaposlitvi, ali ostanem ali grem iz meni ljubega otroškega centra...... Imela sem neverjetno veliko mero poguma, da sem vzstrajala pri odločitvi, da se v pogodbi pošteno zapiše, da bi se zaposlila uradno kot animatorka otrok in obenem še vedno skrbela za čistočo centra... ali pa se zgodba animatorke enostavno zaključi in si drugje iščem novo službo..... Bila sem pripravljena na vse.... In zgodilo se je nemogoče. Že par dni prej je tajnica fotokopirala moj osebni dokument, bančno,davčno..... A priznam še včeraj zjutraj sem ob pometanju centra nehala verjeti v to, da bodo novi nadrejeni uresničili mojo največjo željo... Tudi zato, ker sem imela med sestanki malce preveč namazan jezik, ki me je v preteklosti stal že dve redni službi..... pač u rit nisem znala nikdar lezti, šefom pa še najmanj.... Sem pa vmes "zrihtala" dva dobra posla v zvezi z marketingom v centru....Saj imam to žilco malce po fotru.... :unsure: In čudež. Tajnica me povabi na podpis nove pogodbe..... Na hitro preberem, da imam dodeljen 40 urni delavnik....in potem čudež............ Moje delovno mesto se glasi.....ANIMATORKA OTROK.... Če bi lahko bi na glas zavpila, če bi lahko bi se zjokala, saj tega nisem pričakovala, kot bi sanjala.... Mirno sem podpisala pogodbo in se s kolesom odpeljala do bližnje postaje, kjer sem veselo novico najprej povedala mami, potem očetu, vsem prijateljem, ki so vedeli za vse tragikomične zgodbe z nadrejenimi in borbo za pošteno sodelovanje..... Poklicala sem tudi zelo dobro socialno delavko iz Kamnika, ki mi je stala ob strani vse od pobega od doma, vse od tistih trenutkov, ko so me vsi prepričevali, naj ovadbo zoper očeta speljem do konca, naj se končno odpre moja kruta zdravniška kartoteka, vse take in drugačne zlorabe.... A jaz sem izbrala drugačno pot........ Skoraj 140 kilometrov od doma sem skušala še zadnjič ODPUSTITI NAJPREJ SEBI, potem očetu...da nisem kriva ne jaz, ne moj oče, ne moja mami.... Da je pač tako bilo, da lahko preživim sama, da sem sposobna MNOGO VEČ kot sem si bila pripravljena priznati....Čeprav je bilo prekleto težko.... Če ti doma kot otroku rečejo, da so vsi drugi pametnejši, da si ti nič, da nič ne bo iz mene..... Potem je pot trnjeva in boleča ... a na koncu doseže CILJ O:-) Nekaj tam zgoraj me je varovalo, nekaj tam zgoraj me je spodbujalo, da sem začela verjeti v nemogoče.... Sem pa vesela da sta me nedolgo nazaj po 10 mesecih končno v Mariboru obiskala mami in ati, pa starejša sestra in bodoči svak.... Pripeljali so mi tako pričakovani domač krompir, smeha in zajebancije ni manjkalo, da o tem da sem za ta tako komaj pričakovani obisk domačih zapravila skoraj 50 eur za porcelanaste skodelice in krožnike ne govorim....Postregla sem jim še z najdražjim sladoledom (Keiko to je pa tvoje maslo), da me je svak skoz hecal, da ne more verjet kako drago ga cenim... In mojega očeta je najbolj zanimalo kje je moj otroški center s tobogani, trampolini in gokard stezo... Tako da je sledil še obisk v ta mini slovenski "gardalend", da so se vsi domači na lastne oči končno prepričali....da res delam med bumbarji.... ...s sestro pa celo tekmovali z gokardi, zmagala pa jaz...itak... Vse je mogoče, vse, če le slediš svojemu srcu in svoji duši...če se trudiš biti pošten in pravičen, če znaš dopustiti, da si zmotljiv, da si samo človek.... ...ups pa še nekaj... Robi Roberto hvala za pozdrave....in vedi da tvoja lesena rožica krasi mojo sobo tukaj v Mariboru, da si ti tudi zame en velik junak... bunny000, Keiko, igorkr in 3 others 6
bunny000 Objavljeno September 18, 2012 Opozori Objavljeno September 18, 2012 Dej mir. hočem se jo losat. in ja, še vedno obstajajo.samo malo so se prečistili vseh klamfačev, ki so tapkali zato, ker je bilo to "in". sej to lohka napiše samo oseba k ma sama s seboj tolk dela da ne ve sploh kaj bi sama s seboj..........pa kle neki svojo voljo uveljavlja k ga v resnićnem življenju pač ne more ali pa ne zna.............a ne spoštovana ......kako lahko negdo napiše javno da se hoče nekoga losat....hahahah....pa to ni res ..........ajaaa....zdej mi je prbil k sm mal plitk......pomanjkanje pozornosti v otroštu....ja to bo to pa Lp malakai, umetnica51, anja37 in 1 other 4
kađiva Objavljeno September 19, 2012 Opozori Objavljeno September 19, 2012 (popravljeno) Spoštujem ljudi (in njihove izkušnje), ki pišejo o svojem življenju tako odkrito kot Robi in umetnica, ampak ne bom pa nikoli razumel zakaj delijo to svojo zasebnost s širnim svetom ? Od kje ta potreba? Sej človeku se marsikaj naredi in prav vsak od nas bi lahko napisal romane o svojem življenju, pa ne... v glavnem, da ne odstopam preveč od teme...ne vem kam gre ta svet, je pa presneto čuden ratal v zadnjih letih,...pa sem mogoče mal premlad, da bi lahko to govoril, ampak, kot bi rekel naš veleumni JJ, "to so dejstva"...in po eni strani upam na kakšen veliki pok in izumrtje ali novo rojstvo človeka, ker v tej smeri v katero gremo bomo itak sami sebe uničil, zraven bo pa enormno število nedolžnih žrtev (živali,.. ) ah ja bluzim in razmišljam sam pri sebi, hkrati pa delim to s širnim svetom....o čem sem že pisal v prvem odstavku :xx: Popravljeno September 19, 2012. Popravil kađiva Alla, Cufa, Dadi in 1 other 4
bunny000 Objavljeno September 19, 2012 Opozori Objavljeno September 19, 2012 Seveda imaš prav kar si napisal....ne razumeš zakaj nekateri delijo svojo zasebnost z širnim svetom? Zato ker so pošteni, in nimajo dveh obrazov kot vsi (no ne vsi večina pa) kateri nekaj govorijo nekaj pa si mislijo. Da nekaj takega o sebi javno napišeš, deliš svoja čustva in doživetja......kar se mene tiče kapo dol....večina si tega ne upa. To da si tukaj izpostavil veleumnega JJ...sploh ne bom komentiral :mellow: !! Da pa ne veš kaj si napisal v prvem odstavku pa pove vse o tebi, tako da nadaljni komentarji niso potrebni. Če ti katera tema ne odgovarja jo pač ne bereš, ne komentiraš temveč jo enostavno ignoriraš pa je. anja37 in Dadi 2
pajkica Objavljeno September 19, 2012 Opozori Objavljeno September 19, 2012 Seveda imaš prav kar si napisal....ne razumeš zakaj nekateri delijo svojo zasebnost z širnim svetom? Zato ker so pošteni, in nimajo dveh obrazov kot vsi (no ne vsi večina pa) kateri nekaj govorijo nekaj pa si mislijo. Da nekaj takega o sebi javno napišeš, deliš svoja čustva in doživetja......kar se mene tiče kapo dol....večina si tega ne upa. To da si tukaj izpostavil veleumnega JJ...sploh ne bom komentiral :mellow: !! Da pa ne veš kaj si napisal v prvem odstavku pa pove vse o tebi, tako da nadaljni komentarji niso potrebni. Če ti katera tema ne odgovarja jo pač ne bereš, ne komentiraš temveč jo enostavno ignoriraš pa je. razgaljanje nima s poštenostjo nobene veze... Alla 1
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se