Mohorko Objavljeno April 4, 2012 Deli Objavljeno April 4, 2012 Lepo je, če ima človek veliko in širno srce. vendar, pazi, da ga ne boš potrošila samo za druge. Nekaj ga boš vendarle potrebovala tudi zase. Keiko in umetnica51 2 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
ImenitnaPriložnost Objavljeno April 4, 2012 Deli Objavljeno April 4, 2012 Važno je, da vsak dan najdeš kaj lepega, kar te razveseli, da se vsak dan nasmeješ, da vsak dan narediš kaj takega, kar te razveseli, da imaš vsak dan koga rada in predvsem, da imaš vsak dan rada sebe. Važno je, da je vsak dan kaj za pod zob in vsak tedn kaj za u postlo :-). Zok, umetnica51 in halls 3 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno April 10, 2012 Avtor Deli Objavljeno April 10, 2012 Včasih mislim da živim v sanjah... Ne morem verjeti, da se mi prave sanje uresničujejo počasi, a vzstrajno... Ravno danes je bil sklenjen dober posel povezan z glasbo... Ampak še vedno bom občasno animatorka, čistilka in kuharica... Saj te firme, ki mi je omogočila preživetje na štajerskem res ne morem kar čez noč zapustiti... Poleg tega uživam z otroci, pa tud zaposleni so face da je kaj... Mi je un gor namenil malce lepšo prihodnost, malce več veselja na mojem obrazu....??? Obenem pa hvala članu MK Free Riders, ki me je dal to čast, da sem posnela reklamo v studiu za winter party... Le malo se ja zataknilo na koncu, ko sem mogla po štajersko zinit: " Enega pa že še lahko..." :lol: igorkr, Keiko, She in 1 other 4 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno April 14, 2012 Avtor Deli Objavljeno April 14, 2012 Nocoj sem izpeta... Nocoj ne morem več... Nocoj vem, da sem samo človek... Zgodaj zjutraj sem čistila v otroškem centru, vmes sem bila 3 ure frej.... potem popoldne z vso vdanostjo zabavala otroke za rojstni dan... Proti koncu mi je oče deklice za ves trud stisnil 20 eur v roke, jaz pa sem ga hvaležno odklonila... Hitela sem naprej pomivati kozarce v šanku, odnašati smeti, na hitro še počistiti wc- je.. saj je bila gneča nepopisna... Jutri zjutraj spet isto... Težko je dobiti nekoga, ki bi čistil zgodaj zjutraj... Popoldne animacije... Delo ubije bolečino, delo celi rane, DELO dviga obupane na poti do uspeha... Zaradi DELA in ljudi okoli sebe vsaj deloma pozabim na svoj dom... duff, strajnarR, wulf in 2 others 5 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
igorkr Objavljeno April 15, 2012 Deli Objavljeno April 15, 2012 U51 neverjetna si ko vse to prebiram. Ni se mi dalo še zjutraj vstat zdej pa že celo skoraj uro berem to temo Bo še malo počakalo. Ti po svoje kr malo zavidam, zaradi vse energije, moči, volje in dobrote ki jo imaš v svojem "nahrbtniku" tako, da si vedno ostala na pravih poteh. Ko sem vse to prebiral je res, da jih življenje zna pisat zgodb in da skozi te zgodbe spoznaš ljudi. Po svoje sem prav vesel za eno mojo letošnjo izkušnjo, da sem tudi jst kej spoznal. in na koncu vsako hudo za neki dobro. Samo čas je potreben, da to uvidiš in spoznaš. Če ne drugega, danes te teme ne bi bral .) Mislim, pa da vseeno je dobrote na svetu in tudi v naši Sloveniji več kot si mislimo in da ni še vse tako pokvarjeno. Je pa res da se je za poštenje in dobroto treba trudit. Zdej mi pa baterije zmanjkava. Pa kafe grem skuhat. U51 Lepo se imej. Lep pozdrav Igor Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
brojedan Objavljeno April 19, 2012 Deli Objavljeno April 19, 2012 Včasih mislim da živim v sanjah... Kapo dol .. za energijo! :notworthy: Drugače pa to, da živimo v sanjah, lepih ali morastih - doživljamo vsi. Razlog je zelo preprost: Oboje - doživljanje realnosti in doživljanje sanj se odivja na istem mestu - včasih rečem, da tako ali tako vsi živimo le v svojih glavah. Potem ni čudno, da občasno težko ločimo te občutke. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno April 28, 2012 Avtor Deli Objavljeno April 28, 2012 Ta svet me zadnje dni vodi sem in tja po tej lepi štajerski... Maribor in ljudje v njem so zame zdravilo, danes sem hvaležna za tiste trenutke, ki so me čez noč vrgle iz moje ljube Komende... Postavljam se na svoje noge, brez strahu,da ne bi zmogla sama preživeti.... Prej obratno, saj še bolj sledim svojim sanjam in...sanje se ne odvijajo samo na istem mestu... Še posebaj rada zaidem na tržnico, da sem malo med "svojimi" preprostimi ljudmi s kmetov... Kako rada sem že od nekdaj imela kmečke ljudi, njihovo preprostost, njihove delavne roke povejo vse... Moja mami me je učila delati z rokami, moja mami je imela samo to željo, da bomo vsi otroci vedno pošteno zaslužili svoj denar... In hvaležna sem ji, da me je naučila kuhati, da me je potrpežljivo učila vseh veščin za šporgetom... Ravno danes sem spekla kruh in presenetila kolege na pikniku... Mami je imela v sebi tisto milino, dobroto in zavetje, ki nas je vseh 6 otrok varovalo pred tem svetom...in pred njim... Dobro ve, kako rada jo imam, njej so bile vedno posvečene vse samostojne razstave... ona je bila tiho skrita v mojih črno- belih slikah...v mojem srcu pa kot največji zaklad na tej zemlji... Pa vendar me je vedno opominjala, da ona ne rabi hvale, da ona ni za med ta fine ljudi, da je najraje doma, da je najbolj srečna v svoji hiši med svojimi otroki... Vedno nas je učila deliti hrano med seboj, od kar pomnim si zase kupila ni skoraj nič.... in njena srčnost in skromnost bo meni vedno za vzgled... Komaj čakam, da grem za prvomajske praznike za nekaj dni domov..... da bova skupaj klepetali ob kufetu, šli na njivo pogledat njeno solato, pa rože... thumper, stuhec, Kremenčkovi in 2 others 5 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Maj 1, 2012 Avtor Deli Objavljeno Maj 1, 2012 Kako lepo se je zbuditi u moji bivši postelji v domači vasi...Obdani s platni, stene pa nalimane z vsaj 50 koledarskimi planinskimi motivi....Ja ta moja sobica je bila moj navdih in zavetje od kar pomnim... Še hranim vsaj 20 debelih dnevnikov iz mojih vsaj 80 "neuradnih" nočnih pobegov na fešte, veselice, koncerte... Ne mami in ati nista nikdar posumila, da me vse od 15. leta čez veliko noči med vikendi ni bilo v postelji... Nekako sem se mogla znajti, če me uradno nista pustila na fešte... Prvič se nisem udeležila nobenega kresovanja, prvič sem včerajšnji večer preživela med svojimi najbližjimi... Dobri prijatelj me je prišel iskat v Maribor, me vmes peljal še na kufe h kolegici v Kamnik, pa h kolegici u mojo vas.... In ne čudim se da je vmes malo deževalo... Priznam veliko tremo sem imela preden me je kolega pripeljal na domače dvorišče... Dva dni prej sem si kupila čisto novo tuniko in pajkice,da bom ja najlepša med vsemi 4 sestrami... :lol: Okrog 18.ure sem prispela v Komendo...Ati je sedel na stolu pred garažo in kar videlo se mu je, da me je čakal...Mami pa je v predpasniku z malce solznimi očmi na hitro pogledala skozi vrata hiše, se nasmejala in dejala, da ravno mesi testo za flancate... Čakala me je domača goveja juha z domačimi nudlni (ala rezanci)...in domača klobasa...mmmmmm Uro kasneje je domov prišla najmlajša sestrica iz službe, ki vedno skoraj skoči v zrak ko me zagleda... že skoraj eno leto pridno dela v kuhinji, kljub temu da je naredila faks... Vedela je, da bo težko dobila službo v svojem poklicu, zato je pošiljala prošnje na vsa nižja delovna mesta, samo, da bi delala in odplačala svoj mini avto... Potem se iz popldanskega spanca zbudi še ena sestra, ki dela kot vrtnarka in ko me vidi v dnevni sobi klepetati z mami... Se mi samo zasmeji in reče:" Ooooo naša Barbarka je prišla..." Vseh 6 otrok smo od nekdaj imeli navado, da smo en drugega klicali z vsemi mogočimi imeni, mami pa se je jezila, če slučajno ne vemo kako nam je ime... Tako mlajšima sestrama rečem Natalijana in Katarina Zeta Đžons :grim Počasi sta domov prišla še 2 brata iz službe... Vse kar si znamo najlepše med podeliti med seboj je to, da se nasmejimo en drugemu... In maljša sestra je skoraj počila od smeha, ko sem ji povedala, da je ati počasi zakinkal in na pol zaspal na stopnicah, ko me je poslušal o življenju v Mariboru... In da naj mi čestita, da imamo zdaj zihr 1 uro mir pred njim... :lol: Vedno sem jih po tiho branila pred tem svetom in pred fotrom, bolelo me je vedno, ko se je "spravil" na moje sestre in brata... Starejša sestra se je družinskih "tragikomedij" rešila pred skoraj 10 leti rešila, spoznala je dobrega fanta, se zaljubila vanj... in hvala Bogu jo ima ta fant še danes najraje na svetu... Ne pogrevam več starih družinskih zgodb, živim naprej... Očetu sem odpustila,a še vedno pa me pojezi, ko ga slišim, da se "znaša" nad mojo mami in danes je dovolj,da mu samo s pogledom dam vedeti, da naj odneha... Včeraj je bil res poseben večer,ni mi žal, da nisem bila na kresovanju... Ni mi žal, da sem mobitel pustila v svoji sobi in večer posvetila mami in komediji s sestrama... Ko me je mlajša sestra vprašala,če vidim, da si je pobarvala lase...Sem ji u smehu dejala, da žal nisem še izkoristila napotnico za okolista...In da bo zame vedno blond dokler ne kupim očala....čeprav si lase baje zdaj barva na bakreno rjave odtenke... :lol: Obe sestri sta se tudi čudili temu, da si puščam daljše lase...Saj sem bila edina od sester s krajšimi čupami vseh mojih 30 let... Vedno me je moja kolegica frizerka strigla in fenala v neke vrste skuštran paž... Resnica je ta, da takrat ko sem pobegnila od doma nisem imela denarja za frizerja in sem avtomatsko začela prvič u življenju nositi čop... In nič kolikokrat so v preteklosti med mojimi kolegicami padale stave, če bom kdaj dolgolaska ali ne... Eni sem morala plačati pico, ker sem se v pol leta kar 3 krat ustrigla :xx: No zdaj bom vsaj pri stavah z lasmi prišla na svoj račun.... Življenje je kratko, hiti naprej kot blisk... A ni bolje sto krat odpustiti, 100 krat pozabiti in biti z svojimi domačim v dobrih odnosih... Čeprav mi zdaj ne bi nikdar več na pamet prišlo, da bi živela z očetom pod isto streho.... Za enkrat je 140 km še vedno potrjeno najbolj pametna razdalja med menoj in očetom...mal se hecam mal pa tud ne... Komaj čakam da grem zaukurit šporget na drva, skuhat domač kufe... Hvala pa vsem še enkrat za obiske, tako v Mariboru kot tukaj v Komendi. V zadnjih 15 letih se je v mojem življenju nabralo veliko ljudi,tudi dobrih prijateljev iz cele Slovenije, tako med vaščani, umetniki, muskontarji, motoristi... In ni lepšega spoznanja, da nenazadnje dobro vem, da zame v tej ljubi Sloveniji obstajajo ljudje, na katere sem lahko računala v najhujših preizkušnjah svojega življenja... In hvala tistemu gor za vse te prijatelje,za vse padce in vzpone, za vse navdihe...in fešte Keiko, Pips, RobiRoberto in 3 others 6 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Maj 7, 2012 Avtor Deli Objavljeno Maj 7, 2012 Nocoj me boli...nocoj se spominjam vseh tistih, ki jih ni več.... Prekleta farmacija, ki je dovolila ubiti toliko nedolžnih otrok, toliko nič krivih moških in žensk.... Bo kdaj kdo odgovarjal za to, da so velecenjeni PSIHIATRI zaradi legalno ponujenih psihoaktivnih substanc na oni svet spravili najbolj ranljive in nemočne.... Niso zmogli več, veliko se jih je obesilo ali prenajedlo tablet, nekateri so se vrgli v Ljubljanico... Šefica mini bifeja v Polju me na vsake toliko časa pokliče in pove....... žal danes smo izgubili še njega.... Preveč sem jih poznala, preveč blizu sem jim bila.... še zdaj po 5 letih se me spomnijo, ko jih obiščem u bifeju... .....a grozno me zaboli....ko zvem, da nekoga spet ni.... Prekleti dan, ko so jih nemočne mučili najprej na elektrošokih..... Potem so jih zaprli v mrežaste kletke, potem zvezali.... Ko so mi starejši pacienti ob večerih pripovedovali svoje krute zgodbe mučenja..... Me je prijelo, da bi kričala: "ALI STE NORI IN BOLANI, DA STE PRI ŽIVEM TELESU MUČILI NA TAKO KRUT NAČIN NIČ KRIVE DUŠE.....???" Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Robertjur Objavljeno Maj 8, 2012 Deli Objavljeno Maj 8, 2012 Hja to je pa začaran krog!! Psihiatrijo študirajo v glavnem sami taki ki sami krvavo rabijo pomoč. In potem mislijo da si bodo lahko kar sami pomagali kar pa ponavadi ne gre!!?? Tako postanejo predstojniki in operativci v sistemski mašini za pranje mozga in počnejo vse sorte svinjarij z vso svojo "neomejeno" domišlijo. anja37 1 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Maj 15, 2012 Avtor Deli Objavljeno Maj 15, 2012 Včeraj sem spet potovala z vlakom do Ljubljane,prespala doma v Komendi... Takoj zjutraj pa na eno posebno prireditev, kjer sem se srečala z ljudmi,ki so po prometni nesreči utrpeli hude poškodbe.... Tukaj človek obstane, tukaj se zave, da je vse MINLJIVO.... Je tako nujno najprej zadovoljiti svoje občutke, svoje želje, svoje sanje??? Ne ni, za vraga da ni!!! Vedno so mi govorili, da naj najprej poskrbim zase... Pa vedno se mi je zdelo tako nesmiselno, če pa vem, da od sebe dam lahko več, več kot premore moja duša... Ko sem kot novopečena pacientka psihiatrične klinike takrat pri rosnih 22. ugotavljala zakaj me je Bog poslal tja med najbolj odpisane in ranljive... Sem ugotovila kaj kmalu, da zato, ker bom ta križ nosila najlažje, najbolj vzstrajno in pogumno...In da jim bom v oporo do konca življenja na tej prelepi zemlji... Takrat mi ni bilo težko dobiti niti dovoljenje medicinskega osebja za obisk pacientov na forenzičnih oddelkih...Saj sem že zunaj teh zaprtih oddelkov prijateljevala z največjimi posebneži in teh duš se nisem bala prav nič... Zato so se mi fantje, ki so v preteklosti koga žal ubili, niso zdeli prav nič strašljivi ali obsojanja vredni... Bolele pa so me njihove izpovedane bolečine, bolelo dejstvo, da so nekoga ubili iz obupa, iz strašanskih muk...Pa vendar sem jih spodbujala, da si odpustijo, da zaživijo drugače in da imajo vse dobre niti v svojih rokah... Nekoga sem nedolgo nazaj po mobitelu leta spremljala vse od prestajanja kazni v PKL do ponovne vključitve v domače okolje... Zdaj doma ves srečen goji zajce in upa,da se bo nekoč ponovno zaposlil... Nikdar nisem bila ovčka, ki bi sledila množici ljudi samo zato, da bi jim ugajala, da bi bila "in" in oh in sploh... In najbrž me je ta drugačnost in odprtost duha popeljala vse povsod samo zato, ker sem vsakega človeka sprejela z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi in sama sebe učila potrpežljivosti z drugače mislečimi... Pa vendar sem vedno znova na začetku, vedno znova vem, da nisem naredila dovolj... V spomin mi prihaja mama nekega pacienta, ki me je trdno prijela za roke ob nekem obisku v PKL in me rotila: "PA VSAJ VI,KI STE SE POBRALI in se rešili KAJ NAREDITE ZA TE LJUDI, DA NE BI VEČ TAKO TRPELI!!!!" Vem, da sveta ne morem spreminjati, vem da so nekatere želje tako nedosegljive.... Pa vendar bom vedno verjela v nemogoče... Do takrat pa bodo moje oči še kdaj solzne in bo moje srce Boga prosilo, naj ne trpijo preveč... Keiko, halls in RobiRoberto 3 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Maj 17, 2012 Avtor Deli Objavljeno Maj 17, 2012 Vedno ko se iz Maribora z vlakom ali avtom peljem proti Ljubljani.... Komaj čakam, da vidim od daleč naše prelepe Kamniško- Savinjske Alpe... Kar nekajkrat sem se v družbi ali sama s kolesom odpeljala iz Komende proti Veliki planini.... In se ustavila najprej na Mali planini,v koči stare mame, kjer že dolgo ne pasejo več krav... In vedno me bo na mojo Malo planino, na počitnice in dopust v stari planšarski koči spominjala tale pesem.... Rastejo v strmi gori, bele planike tri, zanje vedo le orli, rosa umiva jih. Šel bom v goro,planike nabral in jih prinesel v dolino nazaj Tri bele zvezde, troje oči, vsaka za lep spomin.... Keiko, igorkr, RobiRoberto in 1 other 4 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Maj 22, 2012 Avtor Deli Objavljeno Maj 22, 2012 Jutri sem končno frej,en študent se je le opogumil in zdaj ga po nekaj dneh uvajanja le lahko pustim samega z metlo... :grim Upam,da bo vzstrajen, da se bom jaz končno bolj posvetila svojim zadevam,animacijam, načrtom...... Obenem pa priznam, da že nekaj dni razmišljam, da bi se poslovila od motosveta... Čeprav sem spoznala tudi u tem svetu čudovite ljudi...In se nasmejala med tipkanjem tako zelo.... Še preden sem se vtipkala na motosvet...Sem si že v Fakeer See-ju kupila jakno Daytona....In potem... Prva čelada, prve rokavice...Še več užitkov na zadnjem zicu motorja.... Glede na to, da sem se računalnika na daleč izogibala vse do 28 leta... Je bil motosvet ena velika prelomnica... In če ni bil celo povod za to, da sem si kupila svoj prvi rabljen računalnik lansko leto :grim Svoje življenje sem krojila povsem drugače leta in leta... Bila sem skoz za cajtom s tehniko,ker mi je življenje zunaj računalnikov tolikooo pomenilo.... Vse se enkrat konča....Vse je za nekaj dobro... Da bi le iz tega SVETA vsak dan odšla vedno z zavedanjem....Da sem se po svojih najboljših močeh trudila na svetu pustiti več lepega kot ne...Sprejeti in spoštovati vse ljudi, še najbolj tiste z roba... In najbolj pomembno je, da je na prvem mestu vedno bil on... Tista nevidna duhovna sila,ki me je ohranjala pri življenju, ko sem celo sama obupala nad svojim življenjem.... Minilo bo 5 let od poskusa samomora.... V resnično hudi stiski sem se neke noči najedla več kot 50 tablet dornikuma, tablet za spanje... Mlajša sestra mi je mesece kasneje povedala, da me nekega jutra niso mogli prebuditi... na dom je prišel rešilec,zdravnica me je oživljala... A danes zagotovo vem, da sem imela veliko sreče... Veliko moči,da premagam vse... In če sem zmogla jaz v tem svetu poiskati toliko možnosti za življenje...Potem to lahko uspe vsakemu, prav vsakemu... Samo bati se ni treba nikogar in živeti po svoji vesti, pošteno in skromno... In ta svet bo nekoč še lepši, še boljši,vem...Takrat nihče ne bo več jokal in trpel... She, Keiko, Pips in 2 others 5 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Junij 11, 2012 Avtor Deli Objavljeno Junij 11, 2012 Včeraj sem prispela iz Bosne... skoraj 600 km oddaljene vasi Maoče,kjer je bila 3-dnevna mednarodna likovna kolonija v Zavidovićih... Kako lepo je bilo med več kot gostoljubnimi Bosanci, ki so se z nami fotografirali kot da smo največje zvezde... In še lepše je bilo zgodaj zjutraj, ko nas je pričakala najprej kafa,pa Rakija... Ljudje tam živijo res kot ena velika družina, počasi in preprosto.... In tud med nami umetniki je bilo veliko smeha in zajebancije, kajti skupni cilj je bilo druženje, spoznavanje....in seveda ustvarjanje. Slike so ostale v Bosni, namenjene dražbam.... tam je ostala vsa tista nepopisno lepa narava...in ljudje z nasmeškom do neba.... Pa bureki, čivapčiči,kajmak,baklava.... Umetniki iz vseh koncev in krajev so me spraševali kako je v Sloveniji, ali imam fejstbuk in bili seveda itak začudeni, da ga nimam....da bi tako lažje ohranili stike in se še letos srečali... Obljubila sem, da se bom drugo leto potrudila in spet prišla... Še prej pa nas čaka septembra Vukovar...mesto, ki ga je tam živeča slikarka opisala samo z besedo GROZNO..... Tudi mene je med vožnjo proti Bosni zabolelo ob pogledu na porušene hiše ob meji... Vojna je pustila sledove, vojna je ljudi zaznamovala tiho in boleče... In če lahko umetniki s svojimi slikami kakorkoli tiho pomagamo, je to še najmanj... Da bi nas le vedno družilo pristno prijateljstvo in da za trenutek odklopimo ta divji svet... Keiko in RobiRoberto 2 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Junij 13, 2012 Avtor Deli Objavljeno Junij 13, 2012 Že nekaj časa sem razmišljala o tem, da se poslovim od motosveta in to prav zato... ker je postalo pisanje na motosvet moja mala velika odvisnost.... Ali bom zdržala ali ne... Morda pa mi zdaj končno uspe.... Kajti platna čakajo...in vem da mi bo le s trdim delom nekoč uspelo... A kofetkanje ostane, vsi dobrodošli...al v Maribor al kam drugam...morda nekoč pridem živet na morje... ...da bova z anjo37...našo anči na stara leta v miru pili kufe ....in nama ne bo treba več odpirat fuk tem.... :grrr Še link od likovne kolonije v Zavidovićih....upam, da mi ga bo uspelo prav prilimat... http://www.kamnican.si/kamniski-slikarji-na-likovni-koloniji-zavidovici-2012/ Keiko in halls 2 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
halls Objavljeno Junij 14, 2012 Deli Objavljeno Junij 14, 2012 Že nekaj časa sem razmišljala o tem, da se poslovim od motosveta in to prav zato... ker je postalo pisanje na motosvet moja mala velika odvisnost.... Ali bom zdržala ali ne... Morda pa mi zdaj končno uspe.... Kajti platna čakajo...in vem da mi bo le s trdim delom nekoč uspelo... A kofetkanje ostane, vsi dobrodošli...al v Maribor al kam drugam...morda nekoč pridem živet na morje... ...da bova z anjo37...našo anči na stara leta v miru pili kufe ....in nama ne bo treba več odpirat fuk tem.... :grrr Še link od likovne kolonije v Zavidovićih....upam, da mi ga bo uspelo prav prilimat... http://www.kamnican....avidovici-2012/ Neeeeeeeeeee! Včasih te je fajn brat! :grim Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Junij 16, 2012 Avtor Deli Objavljeno Junij 16, 2012 Ma ne morem zaspat...kako le, ko pa sem dons dobila obisk z gorenske... Malo domotožja se je pa le pojavilo.... Ah ne, kar veliko...Tam imam vse... V mojih rokah prvič v 30-letih ni grabelj, ni vil, ni motike....na mojih rokah ni prsti, ni več solate, ki bi jo sama nabrala.... Ne diši nič po mrvi.... Kot da bi v zadnje pol leta skušala zatreti spomine, življenje, ki me je v moji vasi na trenutke res osrečevalo.... Upam, da bo kdaj možnost najeti kako sobo tud v mojem koncu... Kje so tiste veselice, do konca preplesane noči... Se bodo kdaj vrnile... V mojih mislih je tista pesem od Pop Desgin- Ne bom te pustil same nocoj... Pa ne samo zaradi domotožja, ampak zaradi spoznanja da tudi mene lahko še danes kdaj boli srce.... zaradi ljubezni Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
JONI 46 Objavljeno Junij 17, 2012 Deli Objavljeno Junij 17, 2012 U51... ves kolk je blo veselic ucer, se vedu nisem kam bi sel ... More pa vedeti, enkrat gorenjka/ec.. vedno gorenc/ka, pa tud zlocinci se vracajo na kraj zlocina umetnica51 1 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Junij 17, 2012 Avtor Deli Objavljeno Junij 17, 2012 JONI si me nasmejal...Ja včasih res nisimo vedeli na katero veselico bi šli... Se je pa dalo plesat v enem večeru na treh krajih... In v enem večeru zbrati kar nekaj telefonskih številk,ki še danes krasijo skrivne dnevnike.... :xx: Ja Joni ta prava gorenjka ostane po srcu za vedno...Nekoč se vsaka prava vrne vsaj nekam v bližino.... Ah, te globoke teme...Dobr da grem delat in se poglabljat v trampoline... Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Junij 22, 2012 Avtor Deli Objavljeno Junij 22, 2012 Jutra v Mariboru so tako lepa.... Še bolj me pomiri in premami pot ob Dravi...in pogled na laboda in njunih dveh mladičkov... Včeraj sem šla na delo ob 5 zjutraj in uživala v tišini,ki jo je le tu pa tam zmotil kakšen voznik... Srečna sem, srečna ker končno živim v miru in SVOBODI... Srečna,ker obožujem delo z otroci,občasno čiščenje pa me sem in tja malo okrepi in obenem fizično delo vsaj malo oblaži mojo hiperaktivnost in moj prenatrpan urnik še mnogih drugih dejavnosti... Dejstvo pa je, da sem zrasla v kmečkem okolju kjer ni bilo nobenih milosti pri delu...In zato sem danes na nek način hvaležna očetu,ki me je naučil delati in se po domače povedano hitro zasukati... Danes mi to vsekakor prav pride. Sem se pa včeraj malo hecala s šefico,da bo treba naslednjič vsakega študenta nujno vprašati,če je navajen kmečkega dela... Kajti do danes sem uvajala kar nekaj študentov čistiti,pa je na koncu ostala samo ena punca,ki je zelo pridna...in opa,izhaja iz velike kmetije :grim Vsakega človeka lahko samo DELO reši da se osvobodi in okrepi... Seveda sem in tja ni izključena dobra družba,a ostati mora v človeku dejstvo,da mora DELATI in da je vsako delo ČASTNO...Zame še posebno spoštovanja vredno delo fizičnih delavcev...kmetov,čistilcev,mizarjev,... In ostati mora vedno v človeku, da je potrebno delati z veseljem in potrpežljivostjo... Keiko in Grut 2 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Junij 24, 2012 Avtor Deli Objavljeno Junij 24, 2012 Motor... Že v osnovni šoli smo se doma otroci vozili z enim starim avtomatikom, s katerim sem pri 15 letih prvič odletela po tleh, uničila nikoli pozabljene wit boy kavbojke...ki jih hranim še danes... Pri 20 letih me je kolega prvič na motorju brez čelade zapeljal iz Kamnika proti Komendi... Neumnost taka,da mi je med potjo vzelo dih...in vsa prestrašena leta in leta nisem sedla na motor... Že prej sem hodila s kolegi v bližnji moto klub na "kufe", poznala sem motoriste, a nikdar nisem zbrala dovolj poguma...vse do tistega usodnega dneva, ki me je prestaršil.... Pa vendar sem si vedno, ko me je na kolesu prehitel kak motorist želela, da bi še kdaj sedla na zadnji zic...in pozabila na tist strah.... Kolega iz Ljubljane je vedel za mojo "motnjo" in željo....pa je nekega dne prišel z motorjem in še z eno čelado in po pregovarjanju in moji trmi...mu je uspelo in še danes sem mu hvaležna, da je bil tako potrpežljiv in previden... In ko me sem in tja kdo povabi na motor, se še vedno pojavi malo strahu, a se kaj kmalu spremeni v velik užitek, adrenalin je na višku... Srečni tisti, ki sledijo svojim sanjam...ki pred seboj vidijo življenje kot veliko zabavo...ki jih nič ne ustavi.... Zase vem...da me bo vedno malo zanašalo sem in tja...... City Of Angels - The True Power Of Love Keiko in Grut 2 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Junij 25, 2012 Avtor Deli Objavljeno Junij 25, 2012 Zakaj živimo če ne zato, da smo drug drugemu v veselje in da uresničimo vse svoje sanje...Vse želje, vse skrivnosti... Dve leti nazaj, torej leta 2010 sem bila s slikarji na Dunaju na ogledu razstav Picassa in Rembrandta... Priznam,da na razstave v srednji aranžerski šoli nisem nikoli hodila posebaj rada,ker se mi je zdelo takrat vedno tako dolgočasno hoditi gor in dol po razstavnem prostoru.... Razn sem in tja sem prišla na otvoritev razstave koga poznanega iz slikarskih krogov...In seveda "zasvetila" s svojimi risbami na otvoritvi mojih prvih razstav... A zanimivo....Takrat na Dunaju sem bila prvič po dolgem času tako fasicinirana nad mestom in galerijami, da v meni še živi neizpolnjena želja, da razstavljam tudi v tem umetniško pravljičnem svetu mesta DUNAJ....Tako kot je nedolgo nazaj uspelo kolegu slikarju... Takrat sem si zelooo želela ogledati razstavo mehiške slikarke in baje feministke Fride KAHLO v galeriji Kunstforum,a je bila vrsta obiskovalcev dolga zihr ene 100 metrov... Mi pa smo imeli samo en dan časa,da si ogledamo to starodobno mesto, ki je gostilo že toliko znanih slikarjev, glasbenikov... Frida KAHLO je bila res izjemna...njena dela pa tako doživeto in resnično odsevajo njeno ljubezen in trplenje v enem... Spomnim se,da mi je nekoč neki slikar rekel, da ga moje slike malo spominjajo nanjo, spet nedolgo nazaj je starejši slikar na otvoritvi razstave v Kamniku dejal, da ga moje slike spominjajo na Gruzijsko ali armensko ali azerbajdžansko umetnost ali karkoli že...a jaz priznam, da nisem dolgo vedela za Frido,niti za njena dela, saj niti v knjižnico nisem rada hodila... Po naključju sem enkrat na televiziji ujela film posnet po resničnih dogodkih njenega življenja... Kakorkoli, vesela sem, da mi je uspelo slikati po svoje, brez vzornikov, tako kot sem čutila...Hvala Bogu je bil moj talent slikanja v črno-belih risbah v meni...saj me je na nek način ozdravil, na papir sem izlila nevede vso svojo bolečino, vse svoje trplenje ... In zdaj ko končno držim v roki čopič in imam pred seboj paleto akrilnih barv... je seveda izziv, ki sem se ga izogibala na veliko... ......Slikati z BARVAMI...in kako poleg tega še motorje prikazati na platnu v vsej svoji lepoti... Potem pa upam, da bom čimprej lahko prvič v svojih 30 letih razstavljala samo barvne slike.... 10 beautiful soundtracks from 10 beautiful movies Keiko in Grut 2 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Junij 29, 2012 Avtor Deli Objavljeno Junij 29, 2012 Petek je... Ker za vikend delam, bo malo manj na auf, ker bom pridno doma... A upam, da bo veliko bolj ustvarjalen kakšen trenutek, kar je dobro zame, saj se le tako malo ustavim... In nekje v tišini spominov se spominjam tudi veliko lepih dogodivščin zadnjih 30 let življenja... Če ne bi imela vse povsod družbe, prijatelje, s katerimi sem na šverc prežurala veliko petkov in sobot, bi najbrž težko preživela v družinskem okolju toliko let.... Ko sta mami in ati v soboto okoli 24. ure že spala, sem se potiho splazila skozi garažna vrata (hvala Bogu sta mi starša dodelila sobo v pritličju, zraven garaže) na SVOBODO, na nikoli pozabljene fešte, koncerte, veselice ....Ki so kot največja knjiga zakladov zapisani v velikih debelih zvezkih...Več kot 80 srečnih pobegov Adrenalinsko se je začel in končal vsak pobeg....z upanjem, da nikdar ne bi posumila,da je ponoči prazna moja postelja... Se je pa sem in tja našel kakšen kmet (ne žalim kmeta osebno :grrr ), ki je mojemu fotru povedal, da me je videl plesati na veselici ali skakati na odru kakega koncerta... A ko me je fotr spraševal,če je to res ali ne... Sem se v trenutku prelevila v najbolj prebrisano in začudeno in popolnoma nedolžno hčerko...Čeprav priznam, da mi je takrat srce bilo 100 na uro... Žal sem mogla lagati, drugega mi ni preostalo...Saj sem od 15. leta imela dovoljenje obiskovati samo mladinski verouk do 22.ure.... A kaj za vraga če so se takrat šele začele povsod največje fešte... V veliko veselje mi je še danes srečat posameznike,družbe iz Komende, Tunjic, Kamnika, Zaloga pri Cerkljah, Brnika.... Pa vse tja do mešanih družb do Ljubljane in naprej... Hvala Bogu za te ljudi, ki so z menoj užili mladost tako kot je treba... Vsi so vedeli da sem usekana na slovensko-narodno zabavno musko, ki je bila pri naši hiši vse od mojega rojstva... A sem in tja sem presenetila, ko sem si na kakšni privat fešti zaželela s svojo polomljeno preplonkano angleščino meni ljube muske... in legendarne tuje pevke z glasom da dol padeš so poslušala tudi moja ušesa.... In obenem so imele takrat pevke najboljše frizure vseh časov.... ....tako čupo ala Bonnie sem si priznam jaz vedno želela.... In zdaj mi mogoče le uspe, da bom na starost še natampirana dolgolaska... :grrr Bonnie Tyler-Against The Wind JENNIFER RUSH- The power of love Grut in Keiko 2 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
umetnica51 Objavljeno Julij 2, 2012 Avtor Deli Objavljeno Julij 2, 2012 Vem, da moram zaspati....da bom lažje vstala ob 4 zjutraj...a ne morem... Malo prej sem govorila z očetom po mobitelu, ki je prvič po skoraj 8 mesecih izrazil željo da bi me rad obiskal v Mariboru... Čutila sem da mu je hudo, saj sem bila nazadnje doma 2 junija... Med pogovorom me je presenetil ko je dejal:" Arena te posluša..." Solze so mi šle v oči, stisnilo me je pri srcu.... saj je Arena edina od vseh žrebičkov pri hiši, ki je nisem videla odraščati do konca...Zdaj je že več kot leto stara kobila.... Tisti večer, ko je ARENA zagledala luč sveta v naši štali, je bil zelo žalosten.... Ni in ni hotela vstati, pomagala sta ji ati in hčerka enega najbolj poznanih pokojnih rejcev konj v Komendi... Vseh 6 otrok smo hodili okrog štale (hleva) in govorili...daj potrudi se, daj vstani...saj je prvih pol ure zelo pomembnih za žrebička.... In kot po čudežu se je končno postavila z vsemi štirimi na noge in od tistega dneva je bila naša ljubljenka, saj smo se prvič tako bali za življenje žrebička... Lansko poletje sva se z Areno sprehajali po travniku lepo počasi, sem in tja me je pocukala za trenirko...a ona je moj glas zelo dobro poznala, saj sem ji šepetala, ko je bila še tako krhla in tako slaba... Kadar pridem domov,grem Areno takoj obiskat v štalo, takrat kar stoji ko me zagleda, obstane in me posluša...spomni se me.... Kakorkoli spat bo treba, konec tedna pa bom domače res presenetila... halls, Keiko, Grut in 1 other 4 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Robertjur Objavljeno Julij 3, 2012 Deli Objavljeno Julij 3, 2012 Kam gre ta svet???? Nikamor...... vrti se kurba!!! Vse se ponavlja he he!! Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se