5lamca's stuff...

[Cofko Cof]

Nekateri pa samo kurcajo

Ti kar piši. Lahko tudi pogosteje

[5lamca]

Spet mam preveč cajta ... Uživite (kdor pač uživa )...

Zaljubljen v štoparko

Nikoli ni štopal. Dokler ni naredil vozniškega izpita je, za »potovanja« iz točke A v točko B, pač uporabljal javni prevoz ali pa je poprosil koga od domačih. Štopanje se mu je vedno zdelo nekako »nevarno«. Še sam ni vedel zakaj. Že misel na to, da bi se prisedel v avto neznancu mu ni bila všeč. Avtobus, vlak in basta. Mogoče kakšen taksi. Verjetno tudi zato, ker ni nikoli čutil štoparskega »nagona«, tudi kasneje, ko je sam imel avto, načeloma ni ustavljal štoparjem. So štoparji in »neštoparji«, kot tudi ljudje, ki ustavljajo in ki ne ustavljajo štoparjem. On je vedno spadal med slednje.

Vedno, do tistega čudnega jutra. Zakaj je ustavil njej, ne ve, verjetno nikoli ne bo in verjetno mu nikoli ne bo žal. Ni bila prva lepotica z iztegnjenim palcem, bila je le prva lepotica, kateri je ustavil. Že drugo leto je bil v zvezi in lepa štoparka mu ni pomenila nič več, kot »nelepa« štoparka. Štoparje je vedno spregledal. Ne ravno pozitivna, a vendar lastnost, ki se je nima smisla sramovat. Zakaj, takšen pač je. Tisto jutro pa je bila situacija drugačna. Ko jo je zagledal, je pozabil na to, da štoparjem ne ustavlja in brez pomisleka vključil vse štiri smernike ter ustavil. Renata, kot je izvedel kasneje, je prisedla in še predno mu je povedala do kje rabi prevoz, sta se odpeljala. Opazil je namreč, da ovira promet in je, kar se da hitro, speljal. Že po nekaj metrih se mu je predstavila in mu povedala, da potuje do Portoroža, h fantu, ki ga zaradi oddaljenosti ni videla že cel mesec. Sam je bil namenjen v Ljubljano. Službeno je moral vsak teden enkrat v Ljubljano. Po navadi so mu pot krajšale melodije raznih narodno zabavnih ansamblov, danes pa je bil primoran glasbo nekoliko stišati in se spustiti v pogovor. Ko ji je povedal, da jo lahko zapelje do Ljubljane je bila videti prav zadovoljna. Ostalo ji bo le še pol poti in bo pri fantu. Zapletla sta se v pogovor in že po prvih dvajsetih kilometrih se mu je zdelo, kot da jo pozna že vse življenje. Ne, da jo pozna. Pravzaprav bi lahko bila njegova najboljša prijateljica. Morda celo več. Ko mu je ta misel šinila skozi glavo, se je streznil in se skesan, da lahko na kaj takšnega sploh pomisli, spomnil na svojo Eriko. Imel jo je rad in skupaj sta preživela že ničkoliko lepih trenutkov. Počutil se je, kot da jo je prevaral že s tem, ko so mu misli uhajale k dekletu, ki sedi poleg njega. Nikoli se še ni znašel v situaciji, ko bi se mu tuje dekle prikupilo tako na hitro in na takšen način. Za hip je utihnil in nadaljeval z vožnjo. S kotičkom očesa pa je vseeno ujel pogled, ki mu ga je v tistem trenutku namenila Renata. Videti je bilo, kot da čuti njegovo naklonjenost in da ji neverjetno ugaja. Prečudovit nasmeh se ji je narisal na obraz in z roko se je dotaknila njegove, ki je počivala na menjalni ročici. Dotik je začutil po celem telesu, koža se mu je naježila in srce mu je začelo biti z dvakratno hitrostjo. Takrat se je tudi njemu nasmeh razlezel čez obraz. Ni se več obremenjeval z realnostjo in moral se je prepustiti čustvom. Peljal je naprej in teme pogovora, nasmehi in dotiki so še naprej deževali. O Renati je izvedel vse. Tudi ona je o njem slišala vse in še več. Bila sta popolnoma sproščena, nasmejana in odprta. Drug drugemu in vsak sebi, popolnoma. Zanjo ni mogel trditi, a zase je bil prepričan, da je našel sorodno dušo, femme fatalle... Nič več se ni počutil, da vara Eriko, še več, če bi se zvečer še ulegel, k njej, bi se počutil kot da vara Renato in nenazadnje, samega sebe. Svoja čustva in svojo srečo, ki mu je namenila, da spozna žensko svoijh sanj. V navalu vseh teh čustev in v avtu, polnem pozitivne energije in »kemijskih« reakcij je nevede peljal mimo Ljubljane...Proti morju. Z Renato sta se le spogledala, izmenjala nasmehe in nadaljevala pot. V pičlih štirih urah od Murske Sobote do Pirana, sta se zaljubila.

Ja, na koncu nista končala v Portorožu. Šla sta v Piran, skupaj preživela čudovit dan in šele pozno zvečer jo je odpeljal v Portorož, k fantu... Sam se je odpeljal nazaj domov, k Eriki. Zaljubljen v štoparko...

[Andrej.d]

Lepo tekoče razumlljivo logično - ti kar še kaj napiši.

[thumper]

tko se je tud pr men začel ... pol je šlo pa sam navzdol k se mi je na bolš slabšal ...