Domači ljubljenčki (živali) :)

[motoristek]

Enkrat smo na chatu rekli, da ovce tumasto gledajo. Ovce strica Loba so dokazale nasprotno...

To je Chuna... :lol1:

[Broj Jedan]

TEŽAVA

Celo

življenje imam pse, imel jih je moj oče in ded. Glede na to, da sem veliiko bližje smrti kot rojstvu, se je ob meni izmenjalo tudi kar precej pasem in praktično vsi psi katere sem vzgoji in zdresiral, so bili izredni družinski in neproblematični psi.

As

naš Bearded Colly, je umrl pred 4mi leti in na njegovo mesto je stopil mešanček iz Dolenjske - Piki. Večino genov (in tudi izgled popolnoma) je povzel po očetu English Pointer-ju, ki veljajo za izredno prijazne pse, kar je Piki tudi bil do nedavna.

Ko

je bil star eno leto, mi je ob gonjavi pobegnil in po enem tednu sem ga našel na Gmajnicah. To je bil velik šok za celo družino, posebej pa za takrat 5-letno hčerko. Ker sam ne tečem več tako hitro, da bi lovil pobegle cucke po soseski, in ker nisem v bodoče hotel imeti tovrstnih težav smo se odločili za kastracijo. Vse lepo in prav. Piki se je kamlu po operaciji zelo umiril in postal idealen kuža, ki pa je kljub "pomanjkljivosti" še vedno zelo dobro čuval hišo pred tujci, se ni ustrašil še tako velikega psa, z domačimi in otroci nasploh se je pa idealno razumel.

Pred

tremi meseci (sedaj je star 3 leta) pa sem začel opažati nenavaden porast agresije pri psu - najprej do povsem benignih kužkov, katere sva že leta srečevala na sprehodih. Temu nisem posvečal posebne pozornosti, dokler ni postalo res moteče.

Pred

kakimi 14 dnevi pa je prvič, popolnoma brez vzroka, šavsnil po moji hčerki. Tudi zaradi tega nismo počeli cirkusa. Malce ga je okregala žena .. in to je bilo to.

Sedaj

je tega 4 dni kar je pa hčerko resno napadel. Otrok se je sklonih h njemu, da bi ga pobožal. Pes je zarenčal in ji skočil direktno v obraz. Na srečo ima mala dobr reflekse, pes je bil pa v taki pozi, da ni mogel skočiti daleč (ležal je na boku), vendar ravno dovolj, da je hčerko, ki se je umaknila z nosom zadel v ustnico tako močno, da se ji je še celo popoldne poznalo. Skočil sem k psu, ga zgrabil za ovratnico in poslal na vrt. Povdarim naj, da se hčerka vedno do Pikija obnaša zelo prijazno in ljubeče.

Psa

imamo vsi zelo radi, vendar se zavedamo, da je hčerki nevaren. Hčerka je hudo jokala, ko sem rekel, da bo moral Piki od hiše. Zaenkrat ima hčerka prepoved igranja s psom in sploh kakršnegakoli približevanja psu brez spremstva mene ali žene.

Z

ženo sva si edina, da bo moral Piki stran.

Kaj

pa vi mislite .. ali je kaka druga rešitev, saj je Piki drugače v vseh pogledih idealen kuža ... tako neproblematičen in nezahteven kot je on, ni bil še noben od "rasnih", kar sem jih imel sam ali so jih imeli moji prijatelji.

Nikakor

si pa ne upam nositi odgovornosti za napačno odločitev, ki bi kasneje lahko stala iznakaženosti obraza mojega otroka, saj vsi vemo (in na lastne oči sem to večkrat videl) da pes otroka najraje zagrabi ravno v obraz.

Popravljeno Januar 8, 2006. Popravil Jur

[Ervina]

"Pasja psihologinja" mag. Sabina Stariha - Pipan, dr. vet., ki dela na Prvi kliniki pri dr. Zaninoviču bi vam lahko pomagala pri Pikiju.

[moto rider]

Pravi velikan (mačo) :OK:

Motoristek! Mater 'maš luštnega mačka. Naš je bil ravno tak, z nekoliko temnejšo dlako. Bil je tako prijazen, da nam ga je en' ukradel. Banda!

Upam, da ga vsaj fotra, t'ko kot treba?! :hmm:

Hoj!

[Lobo]

TEŽAVA

Nikakor

si pa ne upam nositi odgovornosti za napačno odločitev, ki bi kasneje lahko stala iznakaženosti obraza mojega otroka, saj vsi vemo (in na lastne oči sem to večkrat videl) da pes otroka najraje zagrabi ravno v obraz.

Mislim, da si si že sam odgovoril na vprašanje kaj storiti.

Ne igraj se z življenjem svoje hčerke. TAKOJ ju popolnoma fizično loči, če nočeš, da ima otrok posledice za celo življenje. Dva znanca imata poškodovan obraz (eden že več kot trideset let) od psa. Videti je grozno. Oba je ugriznil domači pes, ko sta bila še otroka. Zato se ne igraj s tem.

[cvetoo]

@ jur

Lej, reši problem dokler še ni nič narobe. Tvoj kuža ne bo odnehal

LP Cvetoo.

[SiR]

Jur, tudi jaz bi na tvojem mestu psa dal stran čimprej. Razen, če ga lahko res 100% nadziraš in paziš, da ne bo napadel. Ampak, vsi vemo, da 100% ni nič. Če ima ta nagon, ga bo to prej ali slej zamikalo, bogve iz katerega razloga. Vsi vemo, da je pes kot otrok in da sta pravzaprav tekmeca za tvojo pozornost.

[moto rider]

Jur!

Moj nasvet;

Tega psa od hiše!!!

Prvo je otrok, nato hišni ljubljenčki in če so še tako ljubeči (hkrati pa grozeči)!

Odloči, pa po svoji vesti! :hmm:

Popravljeno Januar 8, 2006. Popravil fičo

[Lobo]

Jur, tudi jaz bi na tvojem mestu psa dal stran čimprej. Razen, če ga lahko res 100% nadziraš in paziš, da ne bo napadel. Ampak, vsi vemo, da 100% ni nič. Če ima ta nagon, ga bo to prej ali slej zamikalo, bogve iz katerega razloga. Vsi vemo, da je pes kot otrok in da sta pravzaprav tekmeca za tvojo pozornost.

Se spomni kdo, par let nazaj je (mislim da) sibirski husky ubil otročička nekje v tujini, ker so ga začeli zapirat na balkon. V otroku je videl konkurenco.

[anA]

Hmmm... kaj to pomeni stran?! :hmm: Drugam?! Rakom žvižgat?!

"Pasja psihologinja" mag. Sabina Stariha - Pipan, dr. vet., ki dela na Prvi kliniki pri dr. Zaninoviču bi vam lahko pomagala pri Pikiju.

A ne bi res raj najprej s tem poskusil?!

[SiR]

@Ana - moje menje je, da če bodo s tem 'poskusili', ne bodo nikoli 'prepričani' in Jur je že rekel, da nikakor ne želi tvegati. Menim, da je s tem jasno začrtal prioritete in kakorkoli žalostno se že stvar sliši skozi ušesa pasjeljubcev... Razen, če kdo dopušča možnost, da Jurov Piki napade hčerko, potem pa Jur s Pikitom naredi nekaj, česar pa _res_ nočete videt? :devil:

Jaz vem, da bi strah in skrb za otroka v takem primeru premagala ljubezen in varovalni nagon do kužka. Žal. Jaz pač ne bi bil tako pogumen in optimističen, da bi psa vodil h kakršnikoli psihologinji. In otroku bi v tem itak nevarnem življenju skušal prihraniti vsaj nevarnost, da ga požveči domači kuža.

Drži pa eno - kuža ni sam kriv, a situacija je pač taka in odločiti bo moral Jur, ki bo v vsakem primeru nosil tudi moralno odgovornost.

Jaz se ne bi igral z možnostjo, da pes napade otroka. Mene lahko, ni problema...

Popravljeno Januar 8, 2006. Popravil SymRu

[moto rider]

Še nekaj Jur!

Pred časom sem na TV-ju gledal oddajo: "Ko pes napade" ali nekaj podobnega. Vsi so bili hišni "neoporečni (veliki - po rasti) ljubljenčki". V trenutku, včasih postanejo zverine!!! Ko to vidiš, te vse mine.

Želim Ti, najpametnejšo odločitev.

[Nagaya]

"Pasja psihologinja" mag. Sabina Stariha - Pipan, dr. vet., ki dela na Prvi kliniki pri dr. Zaninoviču bi vam lahko pomagala pri Pikiju.

jest sem svojega psa dobila v roke s celo goro prtljage..pač z mladičem tam kjer je bil prej ocitno niso znali delat... :angry:

najbolj krasna je bila agresija ne male blontne plavooke fantke :K ...teta sabina in voditeljica v pasji šoli sta si vzeli čas in psa smo spravli v red...danes je socializiran do te mere da me ne pograbi panika ko se z njim igra otork ki je vajen psov.....

verjamem da je jurova hči vajena stika s kužati in ji je jasno kdaj je psu dovolj vlečenja za uhe recimo....je pa res da velik otrok ne ve kaj je preveč za psa...

sicer pa - določeni psi v določenih obdobjih potrebujejo tršo roko in bolj nazorno razlago kdo je šef - sploh če gre za nesterilizirane samce (pa to ni zrastlo na mojem zeljniku) - vem le da če pri nas ne bi bili dovolj dosledni in občasno grobi, bi bila pesem popolnoma druga....

poleg tega določeni psi ne prenašajo dobro rinjena v "ksiht" ....zakaj ne , bi znala povedat teta sabina....

osebno imam z njim odlične izkušnje in ji zaupam....predlagam da se najprej oglasite pri njej...

koliko se boš potrudil s psom in kakšna bo tvoja odločitev jur, pa je pač odvisno tudi od tega koliko ti je do psa, koliko so vredne tvoje izkušnje in koliko se ti sploh da matrat....

praviloma pa pri napadih (po teti sabini) gre prav toliko za vedenjsko motnjo kot za napako človeka pri komunikaciji s psom..

Jur, tudi jaz bi na tvojem mestu psa dal stran čimprej. Razen, če ga lahko res 100% nadziraš in paziš, da ne bo napadel. Ampak, vsi vemo, da 100% ni nič. Če ima ta nagon, ga bo to prej ali slej zamikalo, bogve iz katerega razloga. Vsi vemo, da je pes kot otrok in da sta pravzaprav tekmeca za tvojo pozornost.

emm....a ti maš psa? se mi zdi da ja...in se mi zdi a bi ti bla lahko po tisti zadevščini z Medtomo jasno kako deluje rangiranje pri psih....

če je v se jasno porangirano ni problemov...

Popravljeno Januar 8, 2006. Popravil Nagaya

[Lobo]

Hmmm... kaj to pomeni stran?! :hmm: Drugam?! Rakom žvižgat?!

Če ni druge, tudi to. Sorry, zame je najprej MOJ OTROK, potem ostali ljudje in na koncu živali, kar se varnosti tiče.

Tudi nevarne ljudi odstranijo iz okolice, mar ne?

A ne bi res raj najprej s tem poskusil?!

Me zanima, če bi delala poizkuse tudi na svojih otrocih?

Ko bo pa pes ugriznil otroka, pa boste vsi pametni in pisali o brezvestnem in neumnem gospodarju.

[Broj Jedan]

ja,

verjetno bo moral fant od hiše .. zdajle gre pa na vrt ..

to

o rivalstvu z otrokom je še najbolj realna razlaga

rivale se pa v pasjem svetu grize in kolje

in

tu mu noben psiholg pasji ne bo dopovedal, da ni tako .. če

defacto je tako, saj imam hčerko raje kot psa in pes ni neumen ..

kar mi je večkrat tudi dokazal v drugih situacijah.

tnx za mnenja

[Nagaya]

Če ni druge, tudi to. Sorry, zame je najprej MOJ OTROK, potem ostali ljudje in na koncu živali, kar se varnosti tiče.

Tudi nevarne ljudi odstranijo iz okolice, mar ne?

Me zanima, če bi delala poizkuse tudi na svojih otrocih?

Ko bo pa pes ugriznil otroka, pa boste vsi pametni in pisali o brezvestnem in neumnem gospodarju.

eh klobasa no....

če človek praša in ga resno zanimajo mnenja jih pač podamo.... in moje mnenje je - če glih sprasuje po njem ..naj se preden ga da spat oglasi pri kakem pasjem psihologu.....

če se je odločil da je to prevelik zalogaj zanj in se mu s tem ne da ukvarjat pa naj ne sprašuje.... :kva2:

nihče ni zapisal naj experimentira in nihce ni rekel da pride otork pred psom.... :slap:

[leila]

takšne odločitve so vedno težke...vsaj pri ljudeh, ki imajo srce in glavo na pravem mestu...vendar(verjetno se boš strinjal) za čustva na žalost tukaj ni prostora...

in zaupaj si, da bo tvoja odločitev pravilna...

[leila]

naj še dodam :

sama sigurno ne bi izbrala evtanzijo...pasji psiholog se mi sploh ne zdi slaba ideja...morda gre za sporen odnos, če lahko tako rečem, samo pri otrocih(delo p.psih)...še vedno nam torej ostane možnost dati kužka skrbni osebi brez otrok...

naj skrajšam...vsekakor bi pretehtala vse možnosti; kaj je najboljše za nas...in za dobrobit kosmatega prijatelja

[Lobo]

če človek praša in ga resno zanimajo mnenja jih pač podamo.... in moje mnenje je - če glih sprasuje po njem ..naj se preden ga da spat oglasi pri kakem pasjem psihologu.....

če se je odločil da je to prevelik zalogaj zanj in se mu s tem ne da ukvarjat pa naj ne sprašuje.... :kva2:

nihče ni zapisal naj experimentira in nihce ni rekel da pride otork pred psom.... :slap:

Včasih odgovori malo bolj čudno zvenijo.

Sem imel podobne težave z novofundlancem. In si ne bi želel še enih takšnih muk. Trajalo je štiri leta, da sta se sin in pes pobotala.

Je pa res, da se na žival zelo navežeš. Vsaj določeni ljudje.

[Nagaya]

peace :)

[lina]

Da pristavim skledo ....Prvo...vsakemu je jasno, da je varnost otroka na prvem mestu (-da me ne bi kdo napadel, da zagovarjam samo psa). Moja sestrična ima enako težavo le, da je otrok star dobro leto (težko otroku kaj dopoveš) in pes je bil do tamale vedno prijazen in nadvse potrpežljiv...enkrat pa jo je pač šavsnil (prebil ji je ustnico....udares z zobom). Resno se obrni na pasjega psihologa saj so reakcije ,,odraslih,, izrednega pomena oz. lahko naredijo večjo škodo in otroka prikažejo psu še v večji meri kot sovražnika....zgodilo se je enkrat (poiskali so strokovno pomoč), da pa je problem večji (delno nerešljiv) ima pes tudi že (je že malo v letih) zdravstvene težave, izrastke na hrbtenici in verjetno ga je bolečina pri igri z otrokom napeljala na to reakcijo. Sedaj pač živijo normalno in so pozorni, da pes ni nikol sam za otrokom, in igra je pod nadzorom. Glede na to, da je tvoja hči že ,,velka,, punca boste po moje lažje reševali to saj lahko sodelujete vsi. poznam pa še enga ki mu je 6 letni doberman začel napadati 14 let starega sina....večkrat....vem,da so nato bili pri psihologu..kaj več pa ne....le da je doberman še vedno pri hiši.

Pa še fotka mojga razgrajača

...

Popravljeno Januar 8, 2006. Popravil lina

[moto rider]

Tudi nevarne ljudi odstranijo iz okolice, mar ne?

Me zanima, če bi delala poizkuse tudi na svojih otrocih?

Ko bo pa pes ugriznil otroka, pa boste vsi pametni in pisali o brezvestnem in neumnem gospodarju.

:worship: :worship: :worship:

Rad imam živali!

ŠE RAJŠI PA LJUDI!!!

Predvsem svoje!

Jebeš (pasja) čustva, če gre za "mojega" otroka!!!

[Robert]

Kljub ljubezni do živali tudi jaz ne bi tvegal. Mi ne bi bilo vseeno, vendar raje pes od hiše kot hude posledice na otroku! Pri meni bi šel od hiše, že prvič ko bi zarenčal na otroka. Jur tudi ti bi moral to naredit, kajti le unemu gor ali sreči se lahko zahvališ, da hčerkica ni utrpela hujših poškodb.

Če sem pošten, psa ne bi dal usmrtit, ker verjetno ne bi imel srca, ampak bi ga odnesel v zavetišče in se z njimi zmenil, da mu poiščejo nov dom. Tudi pri tej varijanti mi ne bi bilo vseeno, ker tisti, ki ima psa, mačke,... pri hiši, ve, kako je, ko se na njih navadiš. Na njih ne gledaš kot na žival v pravem pomenu besede, ampak jih nekako sprejmeš kot člana družine, vendar hči je vseeno hči .)

Pozdrav od Roberta

P.S.: Tudi z pasjimi psihologi ne bi tvegal, kajti, da se težave "odpravijo" je potrebno določeno obdobje in kdo mi garantira, da v tem obdobju pes spet ne popizdi .)

Popravljeno Januar 8, 2006. Popravil Robert

[Pervy]

TEŽAVA

Celo

življenje imam pse,...

če bi šlo za kar koli drugega kot otroka bi poskusil s pasjim psihologom ker pa psihologi še pri ljudjeh zatajijo se v tem primeru nebi igral in bi šel pes od hiše. samo moje skromno mnenje po 11 neproblematičnih letih z psom.

[motoristek]

Danes smo za prijatelja šli po tega Carja :OK: