Vlada naj bi ukinila dva praznična dneva

[Guest nera]

Ni panike, pač drugače razmišljava. Ker poznam kar nekaj ljudi, ki se trudi, pa si ne more kupit svojega stanovanja, pa tudi par jurčkov težko našpara, pa plačuje kredit, ki so ga porabili za študij (ker so pač študirali ob delu, da imajo zdaj vsaj malce večjo plačo). Črnski geto, pridnost in marljivost v trdem kapitalizmu? Seveda, ampak vsepovsod so izjeme, a ne. Vsak si pač postavi prioritete, kaj mu v življenju več pomeni. Glede pamžev pa....heh, ja, zagrenjeno. Nope. Se mi zdi pač malce bolano, da ima lahko otroke vsako teslo, ki ni nikolli niti pomislil v to smer, da bo temu malemu človečku potrebno zagotoviti čimboljši štart v življenje in da je to presneto velika odgovornost. Pa je tukaj finančni vidik še najmanjši problem. Že mogoče, da se ostali odločajo za potomstvo zgolj na podlagi čustvenih vzgibov (ali pa, ups....se je zgodilo), ampak jaz se o tako zelo pomembni zadevi, kot je novo človeško bitje ne odločam samo na podlagi čustev v smislu "iiiiiiiii, kok kjut dojenčki, jaz bi tud mela enga" Glede na to, kaj počnemo z našim planetom, kakšne vrednote vladajo trenutno, sem pač malce pesimistična in skeptična, ali bi želela v tak svet spravit svojega potomca. Pa daleč od tega, da ne bi marala otrok. Zame so največji zakladi, kar jih premore svet. In malomarno in brezbrižno ravnanje (kar v večini današnja vzgoja je, saj "proizvaja" pretežno egoistično otročad, ki je polna sama sebe brez kančka empatije) staršev in sistema, ki preferira "proizvodnjo" potrošnikov....nope, ne hvala. Saj vem, obstajajo tudi drugačni starši, ki vzgajajo drugačne otroke (na srečo jih nekaj celo poznam) in hvala bogu za njih, ampak vseeno sem sama še vedno zelo skeptična glede lastnega potomstva. Ne glede na vse, pa vse kaže, da mi bo "the odločitev" glede tega prihranjena za kar bo prijazno poskrbela mati narava (In, ne, tudi to ni zagrenjeno )

Moj “problem” je, da sem pri rosnih 20-ih skočila čez planke in odšla v svet, v katerem težko razumejo, da se nekdo pritožuje nad življenjem, če ima poln želodec in streho nad glavo. Zanimivo, da ni bil nihče živčen ali depresiven, to prej dojemajo kot razvajenost. še vedno težko razumem slovensko manijo po lastnem stanovanju in privilegij, da je študij zastonj; in posledično kakršnokoli zagrenjenost okoli tega. Kar se otrok tiče, se mi zdi, da jim narediš medvedjo uslugo, če jim, kot praviš, »zagotoviš čim boljši štart v življenje«. Tudi to, »kaj počnemo z našim planetom, kakšne vrednote vladajo trenutno«, se mi zdi neko nerealno stremljenje k idealom. Se pa popolnoma strinjam glede moderne vzgoje, ne predstavljam si, pravzaprav se bojim, kakšni bodo današnji otroci, ko odrastejo. Glede na to, da je tri četrtine nosečnosti nenačrtovanih, mati narava kar lepo skrbi za nas … ampak naj te ne ovira, v tretjem svetu je veliko sirot, ki si želijo ljubezni

[Alla]

Hja, pa kaj, tudi jaz sem se pri 20 spokala od doma in vsaj približno začela skrbet za svojo rit (pa to ni nek blazen presežek samostojnosti in zrelosti, še manj pa problem). Že res, da sem imela srečo, da so mi streho nad glavo zagotovili starši, ampak je pač kasneje naneslo, da sem to streho še enkrat drago plačala, kot da bi začela od začetka. Vsekakor se strinjam s tem, da nimamo kaj jamrat, dokler imamo streho nad glavo, cunje za obleči in hrano za v usta. Manija za lastnim stanovanjem? Hja, kaj pa vem....vseeno zadeva daje vsaj malce več sigurnosti življenju, če se že vse ostalo podre. Zastonj študij? Ja,velik privilegij. In hvala bogu, da je tako. Sicer pa...to bomo cenili šele takrat, ko ga bomo drago plačevali svojim morebitnim otrokom, če jim bomo hoteli zagotoviti vsaj približno dober štart.

Z zagotavljanjem dobrega štarta v življenju pa je mišljeno to, da ga naučiš mislit s svojo glavo, da mu poskušaš podat prave vrednote, da bo znal cenit sebe in druge, da bo znal cenit življenje (vsega živlega), in podobno. Da mu predaš čimveč znanja, samostojnosti in moralniih vrednot, da vzgojiš človeka, ki bo znal it svojo pot, poskrbeti za lastno rit in pri tem ne bo hodil čez trupla.

To, kar počnemo z našim planetom - tukaj je mišljeno izčrpavanje vseh naravnih bogastev v imenu kapitala in samo kapitala, prekomerno trošenje energije, prekomerno onesnaževanje. Vse samo v imenu kapitala. Ne, da nam bi bilo bolje, samo da bi si nakopali več in več materialnih dobrin. No, ne vsi...samo izbranci, ki vodijo ta kapital.

Samo za primer.... pojdi v trgovino in poglej, kaj piše na vrečki semen, da si doma poseješ npr. korenje....skoraj vsepovsod piše tretirano, hibrid in podobno. Veš kaj to pomeni? Ne, da je izboljšana kvaliteta, nope. To pomeni, da bo rastlina, ki zraste iz tega semena, praktično sterilna. In semena te rastline ne bo zraslo nič. To pomeni, da ti spet monopolisti diktirajo kakšno hrano boš jedla. Samo to, kar ti bodo prodali. In po ceni, ki ti jo bodo določili. In jih pri tem ne bo brigalo, ali boš crknila od lakote, ker si tega ne boš več mogla privoščit (to se že dogaja v svetu, kjer primanjkuje pitne vode, edini viri le te pa so v rokah multinacionalk)

Drugi primer je gojenje konoplje, ki je prepovedano praktično v vseh razvitih državah ( v Evropi od cca 1971 leta, v AMeriki pa malo prej). Zakaj? Zaradi močni naftnih in farmacevtskih lobijev, ki so sprožili močno kampanijo o blazni škodljivosti marihuane, pri tem pa so (ups) zanemarili širok spekter uporabe te rastline. Samo zaradi tega, ker se da z njo nadomestit čisto preveč nafte. (Kratek članek na to temo je v zadnji sobotni prilogi Dela, ne da se mi vsega pisat)...

Ja, res, narava kar lepo skrbi za nas in če v kaj ne dvomim, potem ne dvomim v to, da bo tudi tokrat "poskrbela" za nas vse. Kljub temu ali pa prav zaradi našega odnosa do nje.

In res ne razumem (verjetno sem malce bolj trda v glavo), da ukinjanje pravic delavcev prinaša korak v pravo smer. Ja, verjetno v pravo smer kapitala, od katerega bodo imele korist izključno samo vladajoče elite. In te si nedvomno to zaslužijo zaradi marljivega in uspešnega dela, saj le pridni, pametni in marljivi ljudje dosežejo v trdem kapitalizmu svoje cilje in so za njih uspešno nagrajeni, vsi ostali pa so zabiti lenuhi, ki si zaslužijo svojo nesrečo.

[Guest nera]

Hja, pa kaj, tudi jaz sem se pri 20 spokala od doma in vsaj približno začela skrbet za svojo rit (pa to ni nek blazen presežek samostojnosti in zrelosti, še manj pa problem). Že res, da sem imela srečo, da so mi streho nad glavo zagotovili starši, ampak je pač kasneje naneslo, da sem to streho še enkrat drago plačala, kot da bi začela od začetka. Vsekakor se strinjam s tem, da nimamo kaj jamrat, dokler imamo streho nad glavo, cunje za obleči in hrano za v usta. Manija za lastnim stanovanjem? Hja, kaj pa vem....vseeno zadeva daje vsaj malce več sigurnosti življenju, če se že vse ostalo podre. Zastonj študij? Ja,velik privilegij. In hvala bogu, da je tako. Sicer pa...to bomo cenili šele takrat, ko ga bomo drago plačevali svojim morebitnim otrokom, če jim bomo hoteli zagotoviti vsaj približno dober štart.

Z zagotavljanjem dobrega štarta v življenju pa je mišljeno to, da ga naučiš mislit s svojo glavo, da mu poskušaš podat prave vrednote, da bo znal cenit sebe in druge, da bo znal cenit življenje (vsega živlega), in podobno. Da mu predaš čimveč znanja, samostojnosti in moralniih vrednot, da vzgojiš človeka, ki bo znal it svojo pot, poskrbeti za lastno rit in pri tem ne bo hodil čez trupla.

To, kar počnemo z našim planetom - tukaj je mišljeno izčrpavanje vseh naravnih bogastev v imenu kapitala in samo kapitala, prekomerno trošenje energije, prekomerno onesnaževanje. Vse samo v imenu kapitala. Ne, da nam bi bilo bolje, samo da bi si nakopali več in več materialnih dobrin. No, ne vsi...samo izbranci, ki vodijo ta kapital.

Samo za primer.... pojdi v trgovino in poglej, kaj piše na vrečki semen, da si doma poseješ npr. korenje....skoraj vsepovsod piše tretirano, hibrid in podobno. Veš kaj to pomeni? Ne, da je izboljšana kvaliteta, nope. To pomeni, da bo rastlina, ki zraste iz tega semena, praktično sterilna. In semena te rastline ne bo zraslo nič. To pomeni, da ti spet monopolisti diktirajo kakšno hrano boš jedla. Samo to, kar ti bodo prodali. In po ceni, ki ti jo bodo določili. In jih pri tem ne bo brigalo, ali boš crknila od lakote, ker si tega ne boš več mogla privoščit (to se že dogaja v svetu, kjer primanjkuje pitne vode, edini viri le te pa so v rokah multinacionalk)

Drugi primer je gojenje konoplje, ki je prepovedano praktično v vseh razvitih državah ( v Evropi od cca 1971 leta, v AMeriki pa malo prej). Zakaj? Zaradi močni naftnih in farmacevtskih lobijev, ki so sprožili močno kampanijo o blazni škodljivosti marihuane, pri tem pa so (ups) zanemarili širok spekter uporabe te rastline. Samo zaradi tega, ker se da z njo nadomestit čisto preveč nafte. (Kratek članek na to temo je v zadnji sobotni prilogi Dela, ne da se mi vsega pisat)...

Ja, res, narava kar lepo skrbi za nas in če v kaj ne dvomim, potem ne dvomim v to, da bo tudi tokrat "poskrbela" za nas vse. Kljub temu ali pa prav zaradi našega odnosa do nje.

In res ne razumem (verjetno sem malce bolj trda v glavo), da ukinjanje pravic delavcev prinaša korak v pravo smer. Ja, verjetno v pravo smer kapitala, od katerega bodo imele korist izključno samo vladajoče elite. In te si nedvomno to zaslužijo zaradi marljivega in uspešnega dela, saj le pridni, pametni in marljivi ljudje dosežejo v trdem kapitalizmu svoje cilje in so za njih uspešno nagrajeni, vsi ostali pa so zabiti lenuhi, ki si zaslužijo svojo nesrečo.

Da zaključim tole debato: selitev iz obrobja v center mesta oziroma iz ene nepremičnine staršev v drugo res ni omembe vreden podvig, je pa višek življenjske umetnosti npr. preživetje s 50 dolarji v žepu in brez poznanstev v Bronxu, kjer ti za tak drobiž mimogrede prislonijo pištolo na vrat ali pa iz rasističnih vzgibov vsaj posilijo, če si malo premalo posončena.

Na kampanjo zadnjih let o onesnaženosti planeta sem začela gledati z distance, odkar je Potočnik, domala edini politik, ki ga spoštujem, namignil, da je tako agresivna z namenom, da bodo ljudje lažje sprejeli električni avtomobilizem, ko bo v prihodnjih petih do desetih letih na voljo za množično uporabo, in ostale nove tehnologije. Mogoče pa ne bomo potrebovali ne nafte ne konoplje.

Farmacevtski dobički me ne motijo, dokler je dobršen del vložen v razvoj. Na tej točki življenja sem izključno hvaležna, da nisem bila rojena trideset let prej, saj bi se z enako diagnozo najverjetneje sestradala do smrti. Verjetno podobno pragmatično razmišljajo tudi drugi kronični bolniki.

2. januar je zame vedno bil in bo - praznik pijancev.

Popravljeno April 1, 2012. Popravil nera

[soncy]

naj ukinejo vse, naj vzemejo plačko...bom vesela, da rešujem državo in da bo vsaj njim ugodno.

[Alla]

Saj pravim, vsak ima svoj pogled.

Jaz pač menim, da bi bila uporaba druge energije že davno lahko bolj razširjena (ker tehnologija to že omogoča), pa ni zaradi tega, ker to pač ni v interesu naftnih lobijev.

in meni 2. januar ali 2. maj nikoli nista bila pijanska praznika, verjetno zato, ker se ga takrat (ali pa dan ali 2 prej) nikoli nisem nacejala z alkoholom.

Farmacevtski dobički te pa ne motijo zaradi tega, ker si si do zdaj lahko vedno privoščila vsaj nekaj njihovih produktov. Kaj pa tisti, ki si jih ne morejo? Pa vedo, da obstaja zdravilo?

Aja, točno, tisti so neposobni

Ampak, saj pravim...vsak ima svoje izkušnje in vsak gleda svet malce po svoje.

[komandos]

Mislm za tako državo k nas sam pa do kolen v toplo vodo

[I30]

Alla, prosim, da si naštimaš, da ti lahko všečkam. Očitno imaš nadpoivprečno soli v glavi in to se lepo vidi v tvojih objavah in ti z veseljem aplavdiram, če te že všečkat ne morem.

V starem sistemu je bila finta na vseh faksih in svetih in povsod, kjer si hotel uspeti, da si naložil, da karkoli se počne, se počne zato, da se zagotovi uspešno samoupravljanje, da se vzgoji zavednega samoupravljavca, da se skratka pelje v smeri samo upravljanja, pa četudi o ostali snovi pojma nisi imel.

Danes ni nič drugače, Treba je trobiti, da je za vse enaka možnost in da je bistvo konkurenca in dobiček.

Oboje je ena velika laž in slepljenje ovac, da se jih lažje striže.

Govoriti, da je uspeh in odlika preživeti v Bronxu z drobižem je kozlarija brez meja. Cel bronx ali katero koli drugo mesto crkne v mesecu dni, če vam razmontiram štrom in elektroniko. Vsa dobrobit in beda človeštva temelji na naravi in še enkrat samo na naravi in njenih dobrinah. To je temelj temeljev. In dokler se jih bo neusmiljeno izkoriščalo namesto spoštovalo, drvi človeštvo v propad.

Vzporednica tega propada je zanemarjanja dobrobiti običajnega človeka in poveličevanje mrhovinarstva imenovanega uspeh sposobnejšega, pametnejšega, prodornejšega. Ta uspešnost je umetna in prilagojena samo in zgolj tej "civilizacijski" obliki in družbene ureditve imenovane kapitalizem.

Vse to je na tako trhlih temeljih, da lahko jutri pade. Potem bomo videli kdo je dejansko sposobnejši. A bo krvavo. In bolj kot boste poveličevali profit, kapitalizem in bolj kot boste zanemarjali običajnega povprečnega in marginalnega človeka, prej bo do tega prišlo.

V nekaterih želja za svobodno in pravično življenje še tli!

[KeC]

Ali se gremo civilizacijo ali pa ne. Če sprejmemo civilizacijske norme potem sprejmemo tudi skrb za sočloveka in potem vse puhlice, v stilu vsak naj poskrbi zase sej majo vsi možnost pa ne vem kaj še, odpadejo na celi črti. Potrudimo se za sočloveka in ne za to, ker se to spodobi ampak zaradi tega ker je to del tega biti človek.

Seveda pa lahko rečemo vsak naj poskrbi zase kakor ve in zna in vržemo civilizacijske norme vstran. Samo potem bo tekla kri in sem prepričan, da bodo prvi odpadli predvsem tisti, ki so sedaj tako glasni, da kako mora vsak lepo poskrbeti zase in nabrati čimveč lepih in finih elektronskih napravic.

[otko]

Hm, čudne debate za motoforum, pa ne mislim nič slabega. Mi je pa malo hecno, ko ljudi, ki gredo na kavo nekaj sto kilometrov daleč ali pa se vozijo kar tako malo vozijo naokoli, tako skrbi za okolje in so na splošno tako ekološko osveščeni. Za vse so pa itak krivi naftni lobiji pa farmacevti, ko bi le bilo tako preprosto.

[Miliy]

Problem je v preveliki porabi države, nazadovanju zaposlovanja in konkurenčnosti, pocenitev malic za 15c v poslanski menzi in

malo lepotnih krčenj pravic poslancev, kot n.pr. limit za uporabo mobija iz 3000 eur na 1000 eur ina leto n podobno bo premalo.

Nisem prepričan če bo odvzem 2. prazničnih dnevov pravi ukrep.Kakor se mi zdi, je v Evropi edinstven kar se tiče prizadevanj za stabilizacijo financ.

Se strinjam, varčevalni učinek dveh prazničnih dni je po moje premajhen, najbolj je pa zanimivo, da za ukinitev dela prostih dni niso predlagali naprimer 9. april, ali pa 15. avgust, le zakaj ne...ha,ha :grrr

[Fritz]

Hm, čudne debate za motoforum, pa ne mislim nič slabega. Mi je pa malo hecno, ko ljudi, ki gredo na kavo nekaj sto kilometrov daleč ali pa se vozijo kar tako malo vozijo naokoli, tako skrbi za okolje in so na splošno tako ekološko osveščeni. Za vse so pa itak krivi naftni lobiji pa farmacevti, ko bi le bilo tako preprosto.

Nič ni tako preprosto a vendar je dosti na tem. Tako se tudi vsi, ki imamo motor, ne vozimo izključno zaradi vožnje kot take, četudi jih dosti uporablja motor za sprostitev.

[KeC]

Hm, čudne debate za motoforum, pa ne mislim nič slabega. Mi je pa malo hecno, ko ljudi, ki gredo na kavo nekaj sto kilometrov daleč ali pa se vozijo kar tako malo vozijo naokoli, tako skrbi za okolje in so na splošno tako ekološko osveščeni. Za vse so pa itak krivi naftni lobiji pa farmacevti, ko bi le bilo tako preprosto.

Nič ni tako preprosto, nikoli. Kar pa se mene osebno tiče pa pač poizkušam tale moj moto co2 odtis kompenzirati kje drugje. Všeč mi je vožnja z motorjem in me nič ne bo motilo, ko bo motor z notranjim izgorevanjem zamenjal elektromotor. Hrup in vonj po bencinu pač nista nekaj, kar bi mi bilo neobhodno.

[otko]

Dejansko je težko za vsakega človeka posebej natančno izračunati njegov Co2 odtis oz. kolikšna je njegova poraba naravnih virov itd. Obstaja pa en preprost način, ki pa je vseeno dovolj dober za grobo oceno. To je, da preprosto seštejete koliko zapravite na mesec. To je seveda približen izračun npr. tisti, ki na mesec zapravi 1000 eu za neke bio, eko in podobne stvari ima gotovo manjši odtis kot pa nekdo, ki kupuje pač kar se mu zdi, ni pa nujno. Vendar pa ima zagotova manjši odtis nekdo, ki mesečno zapravi 100 evrov pa magari za konvencionalno pridelane zrezke, kot pa nekdo, ki mesečno zapravi 500 evrov pa magari za najbolj eko stvari.

To velja tudi za stvari, ki na prvi pogled zgledajo popolnoma neškodljive, npr. nekomu se zdi plačevanje učenja kitare zelo eko, ne pomisli pa, da si je mogoče učitelj kitare z njegovim denarjem privoščil izlet z motorjem na kavo v Portorož. Ali pa še bolj banalen primer, ljudje dajejo gore denarja za neke bio in eko stvari, kmetje pa si s tem izkupičkum kupujejo motorne sani ali pa ATV.

Tudi bolj učinkoviti in varčni izdelki v bistvu ne pripomorejo k zmanjšanju odtisa v tolikšni meri kot si to nekateri predstavljajo. Obstajajo raziskave pa tudi malo bolj širše razumevanje postavi stvari v popolnoma drugačno luč. Torej stvar je v tem, da četudi npr. kupimo bolj varčen avto bomo s tem res privarčevali nekaj bencina, ampak ker smo nekaj privarčevali bomo tisto pač spet zapravili za nekaj drugega in krog je sklenjen. Da ne govorim na pamet govori dejstvo, da se poraba elektrike oz. energije še zmeraj povečuje, navkljub nekim super duper varčnimi avtomobili, pomivalnimi stroji itd...

Torej kolikor mesečno zapravite tolikšen je nekje vaš okoljski odtis, preprosto tako je.

[I30]

Okoljski odtis ni samo izpust naših vozil.

Odtis puščamo tudi ko kupujemo na način, brez da bi imeli drugo možnost. Mislim na vse mogočo embalažo, nepotrebne reklame, kemizacijo kmetijstva, ropanje naravnih bogastev ipd. Vse to se je razbohotilo ravno zaradi sle po vedno večjem dobičku. Pospešilo pa s tako opevano globalizacijo.

Včasih je zadoščala papirna vrečka, tehtnica in lopatica za nalganje. Danes je tisoč in en način plastičnega pakiranja, prodaja pa na tekočem traku. Male trgovine se likvidira in odpira veleblagovnice.

Sadje in zelenjavo se prideluje na uničenih tleh ali celo na hidroponiji na kemiji in ščiti pred boleznimi in škodljivci s kemijo. Včasih so škodljivce obirale koristne živali. Pred letom 1960 se kemije v kmetijstvu ni uporabljalo, danes od tega žive koncerni. O patentiranju hibridov in iztrebljanju naravnih vrst je pisala že Alla. Izsekuje in požiga se pragozdove, pljuča planeta. Domačine ali pobijejo ali delajo za drobiž, trgovci z lesom delajo milijonske profite. Itd., itd., itd.....

Vse to se počne za Profit, gonilo pohlepa brezkompromisne skupine ljudi, ki ima v lasti veliko večino sveta in manipulira z nami preko bank in politike. V imenu istih pohlepnežev in krvoločnežev deluje tudi naša sedanja in prejšnja vlada, deluje RKC in vlada Evrope in večine držav sveta. Te oblastihlepne oprode vladarja Pohlepa imajo v zahvalo za svoje biriško delo seveda polne riti in sedaj nam jemljejo še proste dni.

Jok bato, odjebite, treba bo na barikade!

[I30]

... Mi je pa malo hecno, ko ljudi, ki gredo na kavo nekaj sto kilometrov daleč ali pa se vozijo kar tako malo vozijo naokoli, tako skrbi za okolje in so na splošno tako ekološko osveščeni. ...

Poskušaj razumeti motoriranje, poleg tega da je koristno, priročno in okoljsko manj obremenjujoče prevozno sredstvo, kot beg v svobodo. Eno od redkih poti, ki nam še ostane.

Ni suženjstvo samo tako, kot ga rišejo v zgodovinskih učbenikih. Suženjstvo je tudi v zlati kletki potrošniške mrzlice. še toliko bolj ker se poleg telesa trudi zasužnjiti in uničiti duha in prav sle po svobodi. Kaj nam pa potem še preostane?

V letih, ko se že oziraš nazaj na prehojeno pot v življenju še najbolj spoznavaš ničevost materialnih dobrin in vseh zamujenih prilik doživljanja narave in človeških odnosov. Zato smo starejši, vsaj tisti, ki se nismo pokorili in izgubili duše svobode, še toliko bolj občutljivi na kratenje pravic, ki bi morale pripadati sleherniku.

Ok, za danes dovolj revolucije. Se bom še malo prepustil pranju možganov s kakšnim filmom in pripravil za nov tedebn tlake.

Čau!

[sayo]

Praznike bodo pustili, uvedli pa bodo 30, 31. FEBRUAR

[mojamiska]

Praznike bodo pustili, uvedli pa bodo 30, 31. FEBRUAR

Ja krasno, še 2 dneva več za delat .

Daj ti malo pazi, kje to govoriš, te bo kakšen od naših vrlih poslancev slišal in takoj predlagal kot rešitev za krizne čase .

Pssst

[vrho1679]

Kaj pa ko bi vlada raje ukinila kaj od tega:

Telesa, delovna telesa

1. SLOVENSKA NACIONALNA KOMISIJA ZA UNESCO

2. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠTUDENTSKA VPRAŠANJA

3. MEDRESORSKA DELOVNA KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

4. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA MEDNARODNO HUMANITARNO PRAVO

5. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INVALIDE

6. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE

7. SVET ZA INTEGRACIJO TUJCEV

8. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MLADINO

9. STROKOVNI SVET ZA IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN

ZAPOSLOVANJE MLADIH

10. SVET ZA TURIZEM

11. STROKOVNI SVET ZA PROTIPOTRESNE UKREPE

12. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VPRAŠNJA NARODNIH

SKUPNOSTI PRIADNIKOV NARODOV NEKDANJE SFRJ V SLOVENIJI

13. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO STROKOVNIH IN

PRAVNIH TEMELJEV ZA NADALJNE POGOVORE Z ITALIJANSKO STRANJO O

VPRAŠANJU VRAČANJA KULTURNIH DOBRIN, UMETNIŠKIH DEL, ARHIVOV TER TER

KATASTRSKIH IN ZEMLJIŠKIH KNJIG IZ ITALIJE V SLOVENIJO

14. DELOVNA SKUPINA ZA TEHNIČNO KOORDINACIJO

ZUNANJEPOLITIČNIH AKTIVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE

15. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA DELOVANJE REPUBLIKE

SLOVENIJE V NATU

16. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA FRANKOFONIJO

17. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA VPRAŠNJA NASLEDSTVA

18. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA VSTOP REPUBLIKE

SLOVENIJE V ORGANIZACIJO ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD)

19. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA NACIONALNA KONTAKTNA

TOČKA ZA OSEBNO IN LAHKO OROŽJE (OLO)

20. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SVET EVROPE

21. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO PREDLOGA

BESEDILA ZAKONA O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH MEDNARODNIH ORGANIZACIJ S

SEDEŽEM V REPUBLIKI SLOVENIJI

22. DELOVNA SKUPINA ZA REŠEVANJE PROBLEMATIKE, VEZANE NA

IZGRADNJO HIDRO ELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI

23. KOMISIJA VLADE RS ZA ODPRAVO VZROKOV IN POSLEDIC VSEH

VRST NELEGALNIH POSEGOV V PROSTOR IN KOPOV MINERALNIH SUROVIN

24. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA IZVAJANJE

KONVENCIJE O VARSTVU ALP - ALPSKA KONVENCIJA

25. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA UREDITEV IZVAJANJA

DRŽAVNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S STRANSKIMI ŽIVALSKIMI

PROIZVODI KATEGORIJE 1 IN 2

26. SLOVENSKI KOMITE ZA VPRAŠANJA SPREMEMBE PODNEBJA

27. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA OBLIKOVANJE STALIŠČ REPUBLIKE

SLOVENIJE DO PROBLEMATIKE PLINSKIH TERMINALOV V TRŽAŠKEM ZALIVU IN

NJEGOVEM OBALNEM OBMOČJU

28. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA URESNIČEVANJE

OKVIRNEGA SPORAZUMA O SAVSKEM BAZENU NA DELU SAVSKEGA BAZENA NA

SLOVENSKEM OZEMLJU

29. MEDRESORSKA STROKOVNA KOMISIJA ZA PREGLEDOVANJE IN

OCENJEVANJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA IZVEDBO INFRASTRUKTURNH

UREDITEV HIDROELEKTRARN NA SPODNJI SAVI

30. MEDRESORSKA SKUPINA ZA PODNEBNE SPREMEMBE

31. DELOVNA SKUPINA ZA PROSTORSKE REŠITVE UMEŠČANJA

PREDNOSTNIH NACIONALNIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV V PROSTOR

32. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PODROČJE PROTIDOBAV

33. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IMPLEMENTACIJO

DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2006/123/ES O STORITVAH NA

NOTRANJEM TRGU

34. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA BOJ PROTI PIRATSTVU IN

PONAREJANJU NA PODROČJU INTELEKTUALNE LASTNINE

35. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNI SKUPNOSTI

36. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DIALOG Z

VERSKIMI SKUPNOSTMI

37. SVET ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ

38. PROGRAMSKI ODBOR ZA OBRAVNAVO IN OBLIKOVANJE

STRATEŠKIH USMERITEV SID BANKE IN DRUGIH RAZVOJNIH FINANČNIH IN

IZVEDBENIH INSTITUCIJ

39. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA USTANOVITEV URADA ZA

ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM

40. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA BOJ PROTI TRGOVINI Z LJUDMI

41. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVEDBO DOKONČANJA

PROJEKTA IZGRADNJE INFRASTRUKTURE ENOTNEGA DIGITALNEGA RADIJSKEGA

OMREŽJA DRŽAVNIH ORGANOV REPUBLIKE SLOVENIJE

42. MEDRESORSKA PROJEKTNA SKUPINA, KI BO PRIPRAVILA JAVNI

RAZPIS ZA IZBIRO SOVLAGATELJA IN OPERATERJA ENOTNEGA DIGITALNEGA

RADIJSKEGA OMREŽJA DRŽAVNIH ORGANOV (TETRA)

43. NACIONALNA KONTAKTNA TOČKA ZA SODELOVANJE REPUBLIKE

SLOVENIJE V EVROPSKI MIGRACIJSKI MREŽI

44. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA REALIZACIJO PROJEKTA

USTANOVITVE NACIONALNEGA PREISKOVALNEGA URADA

45. PROJEKTNI SVET ZA REALIZACIJO PROJEKTA USTANOVITVE

NACIONALNEGA PREISKOVALNEGA URADA

46. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN

DOPOLNITEV ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI

47. PROJEKTNA SKUPINA ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO PROJEKTA

ELEKTRONSKE OBJAVE JAVNIH NAROČIL

48. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SODELOVANJE Z URADOM

EVROPSKE KOMISIJE ZA BOJ PROTI GOLJUFIJAM ( OLAF)

49. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NACIONALNEGA

PROGRAMA FINANČNEGA IZOBRAŽEVANJA

50. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA ELEKTRONSKA

JAVNA NAROČILA

51. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE STROKOVNIH

NALOG NA PODROČJU PROSTEGA PRETOKA KAPITALA V PROCESU VSTOPANJA

REPUBLIKE SLOVENIJE V ORGANIZACIJO ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ

(OECD)

52. DELOVNA SKUPINA ZA REORGANIZACIJO IN PRIPRAVO CURS NA

VSTOP HRVAŠKE V EU

53. DELOVNA SKUPINA ZA PREGLED IZVAJANJA PRILOGE G

SPORAZUMA O VPRAŠANJIH NASLEDSTVA

54. STROKOVNA KOMISIJA ZA PRESOJO UTEMELJENOSTI SKLEPANJA

PORAVNAV

55. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NACIONALNEGA

OGRODJA KVALIFIKACIJ SKLADNO Z EVROPSKIM OGRODJEM KVALIFIKACIJ

56. STROKOVNA SKUPINA ZA REDAKCIJO SLOVENSKIH BESEDIL

MEDNARODNIH AKTOV, KI SE OBJAVLJAJO V URADNEM LISTU REPUBLIKE

SLOVENIJE

57. KOMISIJA ZA PRAVNO REDAKCIJO SODB SODIŠČA EVROPSKIH

SKUPNOSTI IN SODIŠČA PRVE STOPNJE

58. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NAČRTA DEJAVNOSTI ZA

OBVLADOVANJE MLADOLETNIŠKEGA NASILJA

59. KOMISIJA ZA REŠEVANJE VPRAŠANJ PRIKRITIH GROBIŠČ

60. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZBIRO MODELA

STATUSNIH IN ORGANIZACIJSKIH SPREMEMB DRUŽBE DARS, D.D.

61. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA KOORDINACIJO IN NADZOR

NAD IZVAJANJEM RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARNOSTI CESTNEGA

PROMETA ZA OBDOBJE 2007-2011 (SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST

62. KOORDINACIJA SLUŽB NA MORJU

63. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PODROČJE

PRIPRAVE BOLJŠIH PREDPISOV IN ODPRAVO ADMINISTRATIVNIH OVIR

64. VLADNA POGAJALSKA SKUPINA

65. DELOVNA SKUPINA ZA SPREMLJANJE FINANČNIH UČINKOV

PLAČNEGA SISTEMA

66. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA PREGLED SISTEMA

JAVNEGA NAROČANJA IN PRIPRAVE PREDLOGOV UKREPOV IN SPREMEMB ZAKONODAJE

67. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA OPTIMIZACIJO IN

RACIONALIZACIJO POSLOVNIH PROCESOV V JAVNEM SEKTORJU

68. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO USTREZNE REŠITVE GLEDE

NADALJNJE UPORABE LETALA FALCON 2000 EX PO PRENEHANJU NAJEMNE POGODBE

69. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA USKLAJEVANJE

PRIPRAV ZA ZAŠČITO KRITIČNE INFRASTRUKTURE

70. MEDRESORSKA OPERATIVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE NALOG,

DOLOČENIH Z DRŽAVNIM NAČRTOM ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB UPORABI OROŽIJ

ALI SREDSTEV ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE V TERORISTIČNE NAMENE OZIROMA

TERORISTIČNEM NAPADU S KLASIČNIMI SREDSTVI

71. PROJEKTNA SKUPINA ZA IZBOLJŠAVO KAKOVOSTI V JAVNEM

ZDRAVSTVU

72. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN

DOPOLNITEV ZAKONA O URESNIČEVANJU NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA

73. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO PRVEGA

PERIODIČNEGA NAČRTA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE

MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH

74. DELOVNA SKUPINA ZA USKLAJEVANJE PRIPRAVE PROJEKCIJ

JAVNIH IZDATKOV, KI SO POSLEDICA STARANJA PREBIVALSTVA

75. RAZVOJNO-POSLOVNI SVET ZA SLOVENCE PO SVETU

76. EKSPERTNA SKUPINA ZA VPRAŠANJA VARNOSTI V ZVEZI S

KANDIDATURO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SEDEŽ NADZORNEGA ORGANA GALILEO

(GSA GALILEO SUPERVISORY AUTHORITY)

77. DELOVNA SKUPINA ZA ZUNANJE ODNOSE

78. DELOVNA SKUPINA ZA MEDNARODNO RAZVOJNO POMOČ

79. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRORAČUN

80. ODBOR ZAPRTEGA VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA SKLADA ZA

JAVNE USLUŽBENCE V REPUBLIKI SLOVENIJI

81. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA USKLAJEVANJE UKREPOV RAZVOJNE

PODPORE POMURSKI REGIJI

82. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE KONVENCIJE O

VAROVANJU IN SPODBUJANJU RAZNOLIKOSTI KULTURNIH IZRAZOV

83. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA NADALJEVANJE IN

EVALVACIJO PROJEKTA NPU

84. DELOVNA PODSKUPINA ZA PODROČJE NORMATIVNE UREDITVE

85. DELOVNA PODSKUPINA ZA PODROČJE KADROV, DELOVNO

PRAVNEGA STATUSA, MATERIALNO-TEHNIČNE PODPORE IN INFORMACIJSKE OPREME

86. DELOVNA PODSKUPINA ZA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA IN

USPOSABLJANJA

87. DELOVNA SKUPINA ZA PODROČJE PROTOTIPNIH REŠITEV

88. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO AKCIJSKEGA

NAČRTA ZA IZVAJANJE RESOLUCIJ VARNOSTNEGA SVETA OZN 1325 IN 1820 O

ŽENSKAH, MIRU IN VARNOSTI IN AKCIJSKEGA NAČRTA ZA ITVAJANJE RESOLUCIJ

VARNOSTNEGA SVETA OZN 1539 IN 1612 O OTROCIH V OBOROŽENIH SPOPADIH

89. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA VODENJE PROJEKTA

IZGRADNJE NOVO NAČRTOVANE STAVBE NUK II

90. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA USKLAJEVANJE UKREPOV RAZVOJNE

PODPORE POMURSKI REGIJI IN POKOLPJU

91. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PROJEKT NORDIJSKI CENTER

PLANICA

92. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SPREMLJANJE

OBLIKOVANJA IN DELOVANJA SPODBUJEVALNO RAZVOJNE PLATFORME

93. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE SPREJETIH

ZAVEZ NA 5. MINISTRSKI KONFERENCI O OKOLJU IN ZDRAVJU EVROPSKE REGIJE

SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE

94. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO MODELA

FINANCIRANJA INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV PO MODELU JAVNO-ZASEBNEGA

PARTNERSTVA

95. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZBIRO OBLIKE BODOČNIH

STATUSNIH IN ORGANIZACIJSKIH SPREMEMB DRUŽBE DDC SVEOVANJE INŽENIRING,

D.O.O.

96. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA ZADEVE OECD NA

OPERATIVNI RAVNI

97. KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA PRIPRAVO STALIŠČ DO

NASLEDNJE FINANČNE PERSPEKTIVE EU 2014+

98. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV MOŽNOSTI

POSEBNEGA UPOKOJEVANJA POLICISTOV

99. DELOVNA SKUPINA "ZUNANJI ODNOSI"

100. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PROBLEMATIKO

MLADOLETNIKOV BREZ SPREMSTVA

101. DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV ZAKONODAJE, KI DOLOČA

ORGANIZIRANOST IN FINANCIRANJE INVALIDSKIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI

102. DELOVNA SKUPINA ZA CELOVITO OBRAVNAVO PROBLEMATIKE

IZBRISANIH

103. DELOVNA SKUPINA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REVIZIJO

UVRSTITEV DELOVNIH MEST IN NAZIVOV V PLAČNI SKUPINI C3 IN ODPRAVO

UGOTOVLJENIH ANOMALIJ

104. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV SISTEMSKIH

UKREPOV ZA PREPREČEVANJE DAVČNIH UTAJ PRI ZAVEZANCIH, KI POSLUJEJO Z

GOTOVINO

105. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV MOŽNOSTI ZA

UVELJAVITEV 37. ČLENA AKTA O PRISTOPU ČEŠKE REP., REP. ESTONIJE,

REP.CIPER, REP. LATVIJE, REP. MADŽARSKE, REP. MALTE, REP. POLJSKE,

REP.SLOVENIJE IN SLOVAŠKE REP.K EVROPSKI UNIJI

106. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PODPORO SKRBNIKU

OSREDNJE SPLETNE STRANI ZA PODROČJE FINANČNEGA IZOBRAŽEVANJA

107. DELOVNA SKUPINA VLADE RS ZA REVIZIJO UVRSTITEV

DELOVNIH MEST IN NAZIVOV INŠPEKTORJEV IN PRISTANIŠKIH NADZORNIKOV V

PLAČNI SKUPINI C6 IN ODPRAVO UGOTOVLJENIH ANOMALIJ

108. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO IZRAČUNOV STROŠKOV LETENJA

Z LETALOM DASSAULT FALCON 2000 EX

109. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA e-SOCIALA - ZAGOTOVITEV

PODATKOVNIH VIROV ZA IZVAJANJE ZAKONA O UPRAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH

SREDSTEV

110. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO ZAKONA O AVTOHTONI

ITALIJANSKI IN MADŽARSKI NARODNI SKUPNOSTI

111. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA SPREMLJANJE DRŽAVNEGA NAČRTA

ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI ALI RADIOLOŠKI NESREČI

112. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SPREMLJANJE SPORAZUMA O

ZAPOSLOVANJU VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV V MINISTRSTVU ZA

OBRAMBO - SLOVENSKA VOJSKA, MINISTRSTVU ZA NOTRANJE ZADEVE - POLICIJA

IN MINISTRSTVU ZA FINANCE - CARINSKA UPRAVE

113. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA EVALVACIJO DOSEDANJIH

POSTOPKOV PRI PROSTORSKEM UMEŠČANJU DRŽAVNE CESTE OD PRIKLJUČKA NA

AVTOCESTI A1 PRI ŠENTRUPERTU DO PRIKLJUČKA VELENJE JUG

114. DELOVNA SKUPINA ZA KOORDINACIJO RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA

IN USKLAJEVANJA UKREPOV EKONOMSKE POLITIKE

115. DELOVNA SKUPINA - SREDNJEROČNI MAKROEKONOMSKI OKVIR IN

FISKALNO PRAVILO

116. DELOVNA SKUPINA - PODJETNIŠTVO IN KONKURENČNOST

117. DELOVNA SKUPINA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN

INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA

118. DELOVNA SKUPINA - TRG DELA

119. DELOVNA SKUPINA - IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT

120. DELOVNA SKUPINA - KULTURA

121. DELOVNA SKUPINA - ENERGETIKA

122. DELOVNA SKUPINA - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA

123. DELOVNA SKUPINA - KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN

PREHRANA

124. DELOVNA SKUPINA - OKOLJSKA IN PROSTORSKA POLITIKA

125. DELOVNA SKUPINA - SOCIALNA POLITIKA

126. DELOVNA SKUPINA - ZDRAVSTVENO VARSTVO

127. DELOVNA SKUPINA - NACIONALNA VARNOST, OBRAMBA IN ZUNANJE

ZADEVE

128. DELOVNA SKUPINA - UPRAVLJANJE SISTEMOV JAVNE UPRAVE

129. DELOVNA SKUPINA - KREPITEV INSTISTUCIJ PRAVNE DRŽAVE,

SVOBODE IN VARNOSTI

130. MEDRESORSKA SKUPINA ZA IZVAJANJE DRUGE FAZE SVETOVNEGA

PROGRAMA ZA IZOBRAŽEVANJE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

131. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA SLOVENSKEGA

KULTURNO-INFORMACIJSKEGA CENTRA V AVSTRIJI (SKICA)

132. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NOVE STRATEGIJE

OBVLADOVANJA GOSPODARSKE KRIMINALITETE V REPUBLIKI SLOVENIJI

133. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA OBLIKOVANJE

CELOVITE PROSTORSKE ZASNOVE MATIČNEGA KRASA, KI BO IZDELANA V OKVIRU

PARTNERSKEGA ČEZMEJNEGA PROJEKTA KRAS-CARSO

134. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO ZAKONA O

GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH

135. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN

DOPOLNITEV ZAKONA O URESNIČEVANJU NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA

136. DELOVNA SKUPINA ZA OBLIKOVANJE NAČINA POVEZOVANJA

PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA Z RAZVOJNIM NAČRTOVANJEM NA REGIONALNI RAVNI

137. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA IZVAJANJE

RESOLUCIJE O TRAJNOSTNEM RAZVOJU DINARSKEGA GORSTVA

138. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO CELOVITE

INSTITUCIONALNE UREDITVE PODROČJA ZAGOTAVLJANJA ENAKOSTI IN VARSTVA

PRED DISKRIMINACIJO

139. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA ZELENO DAVČNO REFORMO

140. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PROJEKT PREDSEDOVANJA

REPUBLIKE SLOVENIJE ORGANOM EVROPSKIH ŠOL

141. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SODELOVANJE S CENTROM

JUGOVZHODNE EVROPE ZA ODKRIVANJE IN PREGON KAZNIVIH DEJANJ

142. DELOVNE SKUPINE, področje EU

143. DELOVNA SKUPINA ZA EVROPSKE ZADEVE

144. DELOVNA SKUPINA ZA SPLOŠNE IN INSTITUCIONALNE ZADEVE

145. DELOVNA SKUPINA "LIZBONSKA STRATEGIJA"

146. DELOVNA SKUPINA "VARNOST IN OBRAMBA"

147. DELOVNA SKUPINA "MEDNARODNA RAZVOJNA POMOČ"

148. DELOVNA SKUPINA "STRUKTURNA IN REGIONALNA POLITIKA

149. DELOVNA SKUPINA "PRISELJEVANJE IN AZIL"

150. DELOVNA SKUPINA "POLICIJSKO SODELOVANJE IN DROGE"

151. DELOVNA SKUPINA "PRAVOSODNO SODELOVANJE"

152. DELOVNA SKUPINA "CIVILNA ZAŠČITA"

153. DELOVNA SKUPINA ZA MAKROEKONOMSKO POLITIKO IN EMU

154. DELOVNA SKUPINA "FINANČNE STORITVE IN PROSTO GIBANJE

KAPITALA"

155. DELOVNA SKUPINA "OBDAVČENJE"

156. DELOVNA SKUPINA "PRORAČUN"

157. DELOVNA SKUPINA "CARINSKA UNIJA"

158. DELOVNA SKUPINA "ZAKONODAJNE ZADEVE"

159. DELOVNA SKUPINA "STATISTIKA"

160. DELOVNA SKUPINA "ENERGIJA IN EUROTOM"

161. DELOVNA SKUPINA "PROST PRETOK BLAGA IN STORITEV TER

ZAŠČITA POTROŠNIKOV"

162. DELOVNA SKUPINA "NOTRANJI TRG"

163. DELOVNA SKUPINA "SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA"

164. DELOVNA SKUPINA "VARSTVO KONKURENCE IN DRŽAVNE POMOČI"

165. DELOVNA SKUPINA "INDUSTRIJSKA POLITIKA IN PODJETNIŠTVO

166. DELOVNA SKUPINA "TELEKOMUNIKACIJE, POŠTNE STORITVE IN

STORITVE INFORMACIJSKE DRUŽBE"

167. DELOVNA SKUPINA "ZNANOST, RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO"

168. DELOVNA SKUPINA "PROST PRETOK OSEB"

169. DELOVNA SKUPINA "DELO IN SOCIALNE ZADEVE"

170. DELOVNA SKUPINA ZA SKLOP "KMETIJSTVO"

171. DELOVNA SKUPINA "VETERINARSKE IN FITOSANITARNE ZADEVE"

172. DELOVNA SKUPINA "RIBIŠTVO"

173. DELOVNA SKUPINA "JAVNO ZDRAVJE"

174. DELOVNA SKUPINA "OKOLJE"

175. DELOVNA SKUPINA "PROMET"

176. DELOVNA SKUPINA "IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN MLADI"

177. DELOVNA SKUPINA "KULTURA IN AVDIOVIZUALNA POLITKIKA"

178. KOMISIJA ZA IZVAJANJE ZAKONA O POPRAVI KRIVIC

179. KOMISIJA ZA POPOTRESNO OBNOVO OBJEKTOV

180. KOMISIJA ZA PLAZOVE

181. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZBIRO KONCESIONARJA NA PODLAGI

UREDBE O NAČINU, PREDMETU IN POGOJIH IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE

SLUŽBE RAVNANJA Z IZRABLJENIMI AVTOMOBILSKIMI GUMAMI

182. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZBIRO KONCESIONARJEV ZA

OPRAVLJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z IZRABLJENIMI MOTORNIMI

VOZILI

183. KOMISIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC NESREČ NA STVAREH

184. SVET ZA VARSTVO OKOLJA

185. ZNANSTVENI ODBOR ZA DELO Z GENSKO SPREMENJENIMI

ORGANIZMI V ZAPRTEM SISTEMU

186. ZNANSTVENI ODBOR ZA NAMERNO SPROŠČANJE GENSKO

SPREMENJENIH ORGANIZMOV V OKOLJE IN DAJANJE IZDELKOV NA TRG

187. STROKOVNA KOMISIJA ZA OCENJEVANJE PONUDB GLEDE JAVNEGA

RAZPISA ZA IZBIRO KONCESIONARJA ZA POSAMEZNO DIMNIKARSKO OBMOČJE

188. KOMISIJA ZA RAVNANJE Z GENSKO SPREMENJENIMI ORGANIZMI (GSO)

189. ARHIVSKA KOMISIJA

190. KOMISIJA VLADE RS ZA NADZOR NAD IZVAJANJEM

KONCESIJSKIH POGODB NA PODROČJU RUDARSTVA

191. STROKOVNA KOMISIJA ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE

ELEKTROGOSPODARSTVA

192. STROKOVNA KOMISIJA ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE

PREMOGOVNIŠTVA

193. KOMISIJA ZA NADZOR IZVOZA BLAGA Z DVOJNO RABO

194. KOMISIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC ŠKODE V GOSPODARSTVU

195. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREGLED

PRISPELIH VLOG O ZAINTERESIRANOSTI ZA PODELITEV RUDARSKE PRAVICE PRED

IZDAJO KONCESIJSKEGA AKTA IZ 15. ČLENA ZAKONA O RUDARSTVU

196. KOMISIJA ZA POSPEŠEVANJE MEDNARODNE MENJAVE

197. KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE KRIMINALITETE

198. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO MOŽNIH UKREPOV

ZA UVELJAVITEV MIGRACIJSKE POLITIKE REPUBLIKE SLOVENIJE

199. KOMISIJA ZA UGOVOR VESTI VOJAŠKI DOLŽNOSTI

200. ODBOR KONVENCIJE O PRIZNAVANJU VISOKOŠOLSKIH

KVALIFIKACIJ V EVROPSKI REGIJI

201. SVET ZA VISOKO ŠOLSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE

202. SVET ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO REPUBLIKE SLOVENIJE

203. ODBOR ZA PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST

204. KOMISIJA ZA AKREDITACIJO VIŠJEŠOLSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV

205. ODBOR REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZOISOVO NAGRADO, ZOISOVO

PRIZNANJE, PRIZNANJE AMBASADOR ZNANOSTI RS IN PUHOVA PRIZNANJA

206. KOMISIJA ZA DOLOČITEV OMREŽNIH PRIKLJUČNIH TOČK S PREDNOSTJO

207. SVET ZA SISTEM PLAČ V JAVNEM SEKTORJU

208. PODKOMISIJA ZA ŠTIPENDIRANJE PRI KOMISIJI VLADE

REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ADMINISTRATIVNE ZADEVE IN IMENOVANJA

209. KOMISIJA ZA PRITOŽBE IZ DELOVNEGA RAZMERJA ZA JAVNE

USLUŽBENCE PRI ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE IN PRI PRAVOSODNIH ORGANIH

210. KOMISJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBRAVNAVANJE

PREDLOGOV PREDPISOV Z VIDIKA DOLOČB ZAKONA O JAVNI RABI SLOVENŠČINE

TER CILJEV JEZIKOVNE POLITIKE IN JEZIKOVNEGA NAČRTOVANJA

211. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA DRŽAVNE PROSLAVE

212. NACIONALNI SVET ZA KNJIŽNIČNO DEJAVNOST

213. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠPORT

214. ODBOR ZA PODELJEVANJE BLOUDKOVIH PRIZNANJ

215. ODBOR ZA PODELJEVANJE NAGRAD REPUBLIKE SLOVENIJE NA

PODROČJU ŠOLSTVA

216. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE

217. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POKLICNO IN

STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

218. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

219. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZDAJO PREDHONIH MNENJ V

POSTOPKU IZDAJE DOVOLJENJ ZA PROMET Z VOJAŠKIM OROŽJEM IN OPREMO

220. ODBOR ZA RAZPOLAGANJE S SREDSTVI POŽARNEGA SKLADA

221. DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE TEMELJNIH RAZVOJNIH

PROGRAMOV SLOVENSKE VOJSKE V LETIH 1994- DO 2015

222. MEDRESORSKA STROKOVNA KOMISIJA ZA IZDAJO SOGLASIJ ZA

IZVEDBO ZAUPNIH NAROČIL

223. STALNA MEDRESORSKA ANALITIČNA SKUPINA

224. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA NATOVE RAZPISE

225. ODBOR NACIONALNEGA PRPGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

226. KOMISIJA ZA VODENJE POSTOPKOV O PRITOŽBAH ZOPER

ODLOČBE, KI JIH NA PRVI STOPNJI NA PODLAGI LETALSKIH PREDPISOV, KI

VELJAJO V REPUBLIKI SLOVENIJI, IZDA MINISTRSTVO PRISTOJNO ZA PROMET

227. SVET ZA KMETIJSTVO IN PODEŽELJE REPUBLIKE SLOVENIJE

228. KOMISIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC ŠKODE V KMETIJSTVU

229. ZDRAVSTVENI SVET

230. SVET ZA ZDRAVJE

231. SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

232. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA KEMIJSKO VARNOST

233. KOMISIJA ZA STRATEŠKO BLAGO

234. KOMISIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PACIENTOVIH PRAVIC

235. KOMISIJA VLADE RS ZA DROGE

236. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA OBRAVNAVO PREDLOGOV

REGIONALNIH DRŽAVNIH POMOČI ZA TEKOČE POSLOVANJE PODJETIJ

237. DELOVNA SKUPINA ZA ZASTOPANJE INTERESOV DRŽAVNIH

ORGANOV PRI IZVRŠEVANJU ZAKONA O GLAVNEM MESTU

238. OŽJA DELOVNA SKUPINA ZA ZASTOPANJE INTERESOV DRŽAVNIH

ORGANOV PRI IZVRŠEVANJU DOLOČB ZAKONA O GLAVNEM MESTU REPUBLIKE

SLOVENIJE

239. SVET ZA NACIONALNO VARNOST

240. SEKRETARIAT SVETA ZA NACIONALNO VARNOST

241. KOMISIJA ZA SPREMLJANJE AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA

INVALIDE 2007-2013

242. KOMISIJA ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC DELA Z AZBESTOM

243. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ODKRIVANJE IN

PREPREČEVANJE DELA IN ZAPOSLOVANJA ZA ČRNO

244. KOMISIJA ZA POSTOPKE SPORAZUMEVANJA ZA PRIZNANJE

ODŠKODNIN OBOLELIH ZA POKLICNO BOLEZNIJO ZARADI AZBESTA

245. KOMISIJA ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO POKOJNINE POD

UGODNEJŠIMI POGOJI

246. STALNA KOMISIJA ZA URESNIČEVANJE SPORAZUMA MED VLADO

RS IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O UREJANJU VOJNIH GROBIŠČ

247. STALNA KOMISIJA ZA URESNIČEVANJE SPORAZUMA MED VLADO

RS IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O UREJANJU VOJNIH GROBIŠČ

248. SVET ZA SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK

249. KOMISIJA ZA ODLOČANJE O ODŠKODNINI ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ

250. KOMISIJA ZA INFORMACIJSKO VARNOST

251. STROKOVNA SKUPINA POD VODSTVOM MINISTRSTVA ZA FINANCE,

KI BO PREVERILA DEJANSKE UTEMELJENE STROŠKE ZA OPRAVLJENA NAROČILA PO

POGODBI O NAROČILU TER VIŠINO DEJANSKO UTEMELJENIH ODHODKOV ZA IZRAČUN

KONCESIJSKE DAJATVE

252. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO

253. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO ROMSKE

SKUPNOSTI

254. MEDRESORSKO DELOVNO TELO ZA MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE

255. STALNA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA OMEJEVALNE UKREPE

256. STALNA AVTONOMNA STROKOVNA KOMISIJA ZA PRIPRAVO MNENJA

O USPOSOBLJENOSTI KANDIDATOV, KI NISO DIPLOMATI, ZA VODJO

DIPLOMATSKEGA PREDSTAVNIŠTVA ALI KONZULATA

257. KOMISIJA ZA SPREMLJANJE SPORAZUMA O ZAGOTAVLJANJU

POSEBNIH PRAVIC MADŽARSKE MARODNE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI IN

SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V REPUBLIKI MADŽARSKI

258. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU

259. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE PO SVETU

260. SVET VLADE RS ZA URESNIČEVANJE NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA

261. SKUPNO DELOVNO TELO VLADE RS ZA VARSTVO PRED

ŠKODLJIVIMI RASTLINAMI

262. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA NAPOTITEV OSEB V MEDNARODNE

CIVILNE MISIJE IN MEDNARODNE ORGANIZACIJE

263. SVET ZA PROMOCIJO KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV

264. SVET ZA TERITORIALNO USKLAJEVANJE RAZVOJNIH POBUD

265. NACIONALNI USKLAJEVALNI ODBOR ZA IZVAJANJE EVROPSKEGA

LETA PROSTOVOLJNIH DELAVNOSTI (2011)

266. SVET ZA SOCIALNO PODJETNIŠTVO

267. DRŽAVNA KOMISIJA IN REGIJSKE KOMISIJE ZA OCENJEVANJE

ŠKODE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH TER ZA PRIPRAVO PREDLOGOV ZA

ODPRAVO NJIHOVIH POSLEDIC

268. ODBOR REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODELITEV DRŽAVNIH

PRIZNANJ NA PODROČJU PROSTOVOLJSTVA

269. STROKOVNA KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN CIVILNE

SVOBOŠČINE - ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA

270. STROKOVNA KOMISIJA ZA KULTURO, UMETNOST TER TURIZEM -

ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA

271. STROKOVNA KOMISIJA ZA REKREACIJO, ZDRAVJE TER VZGOJO

IN IZOBRAŽEVANJE - ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA

272. STROKOVNA KOMISIJA VARSTVO OKOLJA IN OHRANJANJE NARAVE

TER ČLOVEK, NARAVA IN DRUŽEBEN VREDNOSTE - ZA POSAMEZNO PODROČJE

PROSTOVOLJSKEGA DELA

273. DELOVNA SKUPINA ZA IMPLEMENTACIJO DIREKTIVE EVROPSKEGA

PARLAMENTA IN SVETA 2005/36/ES O PRIZNAVANJU POKLICNIH KVALIFIKACIJ

274. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPODBUJANJE RAZVOJA

PROSTOVOLJSTVA, PROSTOVOLJSKIH IN NEVLADNIH ORGANIZACIJ

[Kölm]

PREDLOG VLADI GLEDE UKINITVE PRAZNIKOV:

– 1. in 2. januar, novo leto

*Se strinjam s predlogom vlade in 2. januar kot praznik naj se ukine. Da

smo leto dni starejši ali da nas z novim letom čaka še hujše leto kot je

bilo preteklo, res ni prav noben razlog za dvodnevno praznovanje.

– 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

*Ta praznik se ukine, ker če smo že začeli s postopnim ukinjanjem slovenske

kulture, potem tudi praznika ne potrebujemo. Tisto malo ljudi, ki do

slovenske kulture še kaj čuti, pa naj to lepo popraznujejo v zasebnih

kulturniških krogih.

– velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč

*Nedelja je tako dela prost dan in imamo dovolj časa, da se odpočijemo in

malo velikonočno popraznujemo. Ponedeljek naj bo lepo delovni dan, da

izgubimo nekaj kalorij in tako prispevamo kaj tudi za svoje zdravje. Tisti,

ki pa doma na mizo že več nimajo kaj dati, pa bodo tudi zadovoljni, da se

na delovnem mestu, če ga seveda še imajo, malo zamotijo in tako vsaj za

kratek čas pozabijo na svojo nesrečo. Tisti brez zaposlitve in pa največji

del upokojencev pa tako nimajo prav nobenega razloga za praznovanje.

– 27. april, dan upora proti okupatorju

Tudi ta praznik se lahko mirno ukine, ker smo z nekdanjimi okupatorji danes

veliki prijatelji in srečno združeni v veliki Evropi in je obujanje spomina

na njihove nekdanje zločine že malce neokusno. Pa tako so danes dosegli že

vse in celo še veliko več kot so takrat pred desetletji želeli doseči z

orožjem in se jim ni izšlo.

– 1. in 2. maj, praznik dela

*Oba dneva naj ostaneta kot dela prosta dneva, ker je v državi vedno več

ljudi, ki imajo res tehtne razloge za praznovanje in praznik dobiva vedno

bolj na svojem pomenu. To je v Sloveniji edini praznik, ki iz dneva v dan

dobiva več razlogov za njegovo praznovanje. Sam bi mu dodal še vsaj en dela

prost dan in predlagam, da vlada o predlogu razmisli. To je tudi čas, ko je

na domačih vrtovih največ dela in prosti dnevi bi lahko bili za večino

ljudi zelo dobro izkoriščeni, ker nekaj je jesti pač treba. Pa tudi

priložnost raznim državnim in lokalnim politikom je potrebno dati, da vsaj

enkrat na leto ob kresovanju neposredno nagovorijo svoje državljane in jim

obljubijo lepšo bodočnost. Saj obljube pa res nič ne stanejo in z njimi

tudi v teh hudih časih ne kaže varčevati.

– 25. junij, dan državnosti

*Praznik se lahko ukine, ker od naše državnosti ter suverenosti ni ostalo

praktično več nič in torej tako ni več pravega razloga za kakršno koli

praznovanje. Tista skromna peščica državljanov, ki ima edina zasluge za

obstoj te države, pa lahko počastitev opravi v svojem ožjem krogu in brez

neokusnega vmešavanja velike večine.

– 15. avgust, Marijino vnebovzetje

Marija je srečno dopotovala v nebo in razlog za praznovanje ima tako le še

sama. Mi pa veselo na delo in ni razloga, da bi na ta dan doma poležavali,

kolektivno v goricah postavljali klopotce in se pri tem še opijali ter

najedali. Smo v času varčevanja in varčevati moramo vsi. Največji del

državljank in državljanov prisilno, zaslužna ter zaradi tega privilegirana

manjšina pa naj pokaže vsaj malo solidarnosti z osiromašeno, vedno bolj

lačno, golo in boso večino.

– 31. oktober, dan reformacije

*Ker so evangeličani bili glede družinskega zakonika na nepravi strani se

jim praznik ukine. Tako bodo drugič v podobnih primerih prej temeljito

premislili preden se bodo odločili kaj, kje in kako podpirati. In ponovno

obujanje duha reformacije med Slovenci bi lahko bilo celo zelo nevarno ter

je zaradi tega boljše, da na ta dan delamo, da nam ne bi šle po glavi

kakšne neumnosti. Duh Primoža Trubarja bi le kazalo počasi počistiti iz

slovenske narodne zavesti. Imamo danes Janeza Janšo in Trubarja res več ne

potrebujemo.

– 1. november, dan spomina na mrtve

Predlagam ukinitev tudi tega praznika, ker obujanje spomina na naše drage,

ki so nas že morali zapustiti res ni nič veselega in še manj je to kaj za

proslavljati. Pa tudi obiskov kakšnih sorodnikov na ta dan si želi vedno

manj ljudi, ker jim nimajo s čim postreči.Z zakonom pa naj se določi, da

sme vsak grob krasiti le en šopek in na njem goreti največ dve sveči. Smo v

obdobju hudega varčevanja živih in k njihovi sreči bodo tudi pokojni morali

kaj prispevati, ker oni ne čutijo prav nobenega pomanjkanja.

– 25. december, božič

*Ta praznik naj ostane, ker smo se Slovenci vsaj okrog njega nekako

poenotili in je za ene verski in za druge družinski praznik. Tudi Božiček

in Dedek mraz sta sklenila premirje in nekaj zadnjih let že prav složno

sodelujeta. Recesija je združila tudi ta dva nekoč nasprotna dobra moža. Pa

še na naše vrle trgovce kaže ob tem misliti, ker tudi oni morajo nekje

nekaj zaslužiti in preživeti.

– 26. december, dan samostojnosti in enotnosti

*Ta praznik lahko mirno ukinemo, ker nimamo več ne samostojnosti in še manj

kakšne enotnosti. Raje ta dan delajmo, da bodo vsaj naši delodajalci imeli

od tega neko korist. Imam še nekaj razlogov, ki bi govorili v prid ukinitvi

tega praznika, ker pa smo sedaj v demokraciji Janeza Janše, jih bom raje

obdržal zase. Previdnost je mati modrosti nas uči stari dobri ljudski rek.**

**

[brojedan]

V bistvu se resnično postavlja vprašanje smisla praznikov ali "dela praznih dni".

Kot vse kaže, in če bo šlo tako naprej, bomo morali kmalu praznovati "dela polne dni":

Lahkao bomo veseli, če bomo praznovali kak teden ali 2 delapolnihdni letno.

:yes:

[Mohorko]

Če bi bilo po moje, kakor si jaz zamišljam praznike in odsotnost delavcev, bi cela stvar zgledala približno tako:

- ko se zaposliš, podaš delodajalcu svoj 'praznični plan', ki recimo ne more presegati npr. 10 delovnih dni na leto.

Delodajalec to preprosto vnese v tvoj delovni koledar in na tiste tvoje 'praznične' dneve si pač enostavno odsoten !

S stališča delodajalca mi je pač gladko vseeno, kdo praznuje bajram in kdo drug pač božič in nekdo tretji rojstvo ali Prešernovo smrt ..

Iz prakse povem tako:

- nekateri delavci so povsem apolitični, ateistični in zgodovisnko-praznično povsem neobremenjeni. Njim sladko dol visi za 1. in za 2. in za 3. in 4. .... maj, novo leto, veliko noč, dan samostojnosti, 1. november, itd .. Delavci bi radi predvsem to, da imajo na leto prostih svojih par prazničnih dni in to na dneve, katere izberejo sami, ne pa kakor jih narekuje dnevna politika.

- tudi za delodajalce je to bistveno bolj ugodna priložnost: namreč, če kot delodajalec že vnaprej veš, da imajo drugi poslovni partnerji v tujih deželah normalen delovni dan, pri nas je pa 'splošno priznan' praznik, si dejansko kot delodajalec vsilil vsem delavcem nekaj, kar tega morda sploh niso želeli. Če pa je že kdo pripravljen na tak dan delati, ga moraš pa plačati z 'dodatkom za delo na praznične dni'. .. Totalana oslarija !

Torej predlagam tako: dajmo delavcem pravico, da si svoje praznične dni izberejo individualno ! (pa če je to 1. maj ali njihov rostni dan ali pa celo morebiti obletnica smrti kake preminule domača živalce).

[Mohorko]

.. hmm .. da ne bo kake pomote: sem napisal predvsem za zasebni sektor.

[brojedan]

Mohorko, dobra ideja .. v bistvu sem resnično tak in čisto zares - brez šale - poznam datume za dela praznih dni le ob koncu leta. Za druge pa pojma nimam kadj so in zakaj so. Zato pa meni tako odgovarja moja samostojnost celo življenje - v službi sem zdržal le prva 3 leta ...

[komandos]

:SS :SS :SS

[MARE 65]

Zakaj pa ne ukinejo "lažnivih" praznikov kot je tisti ko je Marija šla v nebo, pa ko se je rodil Kristus in to brez seksa?