Skoči na vsebino

Priporočene objave

Objavljeno

Najbol zanimivo je pa to,da volčjak ni povabil tistih gospodarstvenikov,ki znajo in zmorejo uspešno voditi podjetja,Tu se vidi kretinizem in njegov namen :SS

Objavljeno

Tudi Volčjak nam bo čuval žogo:

 

post-33199-0-99255900-1424074541_thumb.jpg

  • 2 tedne pozneje...
  • 1 mesec pozneje...
Objavljeno (popravljeno)

Malo opomnimo, da nekje primejo tudi bike za roge. Islandci začeli zapirati bankirje, ki so jih uvalili v drek:

 

http://matrixworldhr.com/2015/02/15/udarna-vijest-islandani-poceli-zatvarati-bankare-koji-su-ih-upropastili/

 

1-bankari-za-tekst.jpg?w=829

 

Na takih slikcah bi se morali najti tudi kakšni "naši" bankirji, ne glede na državljanstvo in narodnost in seveda marsikateri politik, ki jim drži žakl!

Popravljeno . Popravil I30
  • Všeč mi je 3
Objavljeno

Islandci so te bankirje zaprli zaradi čisto 'tržne' fore (zloraba notranjih informacij). Kraja denarja skozi banke in prepuščanje pokrivanja škode državam/davkoplačevalcem v večjem delu sveta ni bilo kaznivo, še vedno ni kaznivo in se še vedno veselo počne.

 

Združena levica sicer predlaga, da bi naredili enkratno oprostitev dolgov za najbolj siromašne in so vsi proti. Z enkratno oprostitvijo dolgov najbogatejšim (DUTB) pa so se, glede na odsotnost resnih protestov, očitno strinjali.

Objavljeno

Če te danes ni še nič razburilo, ti pomagam s priloženo pošto!
Prava velemojstra za črpanje (javnega) denarja pa sta Rajko Pirnat in Senko Pličanič, profesorja na ljubjanski Pravni fakulteti, sicer pa oba znana kot nekdanja ministra za pravosodje.

No, poglejmo, kako služita nekdanja pravosodna ministra:
1. Sta solastnika dveh istih zasebnih podjetij s praktično enako dejavnostjo: svetovanje v javni upravi.
2. Vsak ima svoj status samostojnega podjetnika.
3. Izmenično vodita Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
4. Sta redno zaposlena na omenjeni pravni fakulteti in omenjenem inštitutu. Na fakulteti za polni delovni čas, na inštitutu pa 20-odstotno. Elitni profesorji so namreč lahko zaposleni celo "120-odstotno".
5. Upamo si tudi zapisati, da obema nekaj denarja naverjetneje "kapne" še iz naslova avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb.

Zdaj pa - pozor - številke:
1. Njun Inštitut za javno upravo Consulting, d. o. o., registriran na Vrhovcih, Cesta X, številka 31, je leta 2012 zabeležil 194 tisoč evrov prihodkov, leta 2013 pa 49 tisoč evrov prihodkov.
2. Njuna Družba za svetovanje v javni upravi, registrirana na Dalmatinovi 2, je leta 2012 imela 159 tisoč evrov prihodkov, leta 2013 pa 225 tisoč evrov prihodkov.
3. Kako poslujeta prek svojih espejev še ni znano, saj poslovnih bilanc še ni. Ustanovila sta jih namreč pred nekaj meseci.
4. Inštitut za javno upravo, ki ga trenutno vodi Rajko Pirnat, prej pa ga je nekaj časa kot direktor vodil Senko Pličanič, je v zadnjih enajstih letih - gre pa za podatke Supervizorja - samo neposredno od države pokasiral reci in piši 7.203.421,44 evra! Razdelitev denarja znotraj inštituta je seveda skrivnost.
5. Ob vseh teh dodatnih megazaslužkih pa, kot že rečeno, Senko Pličanič in Rajko Pirnat prejemata tudi polno plačo.

Objavljeno

Kot se za dva socialista z dušo in telesom spodobi, zase obdržita samo vsak 750 eur, ostalo pa donirata Rdečemu križu Slovenije...

  • 2 tedne pozneje...
Objavljeno

Definiraj "rdečo bando"!

Objavljeno

Iz tajnih, zanesljivih belokranjskih virov smo izvedeli, da bo ta osebek verjetno kandidiral za poslanca in nato za premierja! 
Ima zelo očitne kvalitete, ki jih naši politiki žal nimajo...

 

 

post-33199-0-40490900-1429773800_thumb.jpg

Objavljeno

Iz tajnih, zanesljivih belokranjskih virov smo izvedeli, da bo ta osebek verjetno kandidiral za poslanca in nato za premierja! 

Ima zelo očitne kvalitete, ki jih naši politiki žal nimajo...

ta ma vsaj ornk jajca :lol1:

Objavljeno

ta ma vsaj ornk jajca :lol1:

Edina in pomembna razlika!

Objavljeno

Iz tajnih, zanesljivih belokranjskih virov smo izvedeli, da bo ta osebek verjetno kandidiral za poslanca in nato za premierja! 

Ima zelo očitne kvalitete, ki jih naši politiki žal nimajo...

 Hrvatje nam opico za v kletko , mi pa dve opici iz kletke ven. Jebotesvetnarobe...

  • 2 tedne pozneje...
Objavljeno

Turneja. Naslednja postaja Ukrajina!

 

post-33199-0-69848700-1431001972_thumb.jpg

Objavljeno

Turneja. Naslednja postaja Ukrajina!

To bi pa rad videl.

Lahko je je jebat Paja Patke po svetu, poskusi pojebat Ruskega Medveda.

Objavljeno

To bi pa rad videl.

Lahko je je jebat Paja Patke po svetu, poskusi pojebat Ruskega Medveda.

Sej to me je strah, de se bojo budale res tega lotle. 

In ne, ne b' rad tega vidu! :blush:  :BUA:

Objavljeno

Sej to me je strah, de se bojo budale res tega lotle. 

In ne, ne b' rad tega vidu! :blush:  :BUA:

Ne boj se sine, tu so domobranci, da te branijo.

  • 2 tedne pozneje...
Objavljeno (popravljeno)

Dnevi grmenja

Matevž Tomšič

 

Maj je čas, ko je pomlad v polnem razmahu, zato se ga običajno povezuje z ljubeznijo in preostalimi pozitivnimi čustvi.

Na Slovenskem pa se tedaj vsakič znova razplamtijo politična čustva in razvnamejo razprave o pomenu dogodkov iz polpretekle zgodovine.

 

Majske igre nostalgikov


Gre namreč za simbolno najbolj zgoščen čas v letu, saj si od prvomajskih praznikov pa do nekdanjega dneva mladosti sledijo različne manifestacije, ki zaznamujejo našo "slavno preteklost".

Te manifestacije se niso obdržale le celotno tranzicijsko obdobje, ampak smo v zadnjih letih priča pravi eksploziji poveličevanja dogodkov in ljudi, ki so vezani bodisi na dogajanje med drugo svetovno vojno bodisi na povojno državo in njen režim. Če so bili njihovi častilci v prvih letih samostojne Slovenije še dokaj zadržani pri svojem početju, pa so jim zdaj povsem "popustile zavore".

Tako se je v teh dneh težko izogniti podobam ljudi v opravah s simboli komunističnega režima, pa tudi zanosnim govorom, katerih nosilci slavijo prav te simbole in ta režim.

 

Opravičevanja …


Če so skušali nekateri najvišji predstavniki aktualne oblasti – na primer predsednik vlade Cerar in predsednik parlamenta Brglez – nastopati spravljivo in neizključujoče, pa to ne velja za večino govorcev na teh dogodkih.

Pri tem so ob vsem poveličevanju povojnih zmagovalcev nekateri med njimi celo priznali določene "napake" lastne strani. To je storil nekdanji predsednik države Kučan – človek, ki se glede na svoje besede, da ne mara javne pozornosti, neverjetno veliko kaže v javnosti – , ko je za eno takšnih označil neuresničitev dogovora, "da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po vojni, ko naj bi bila vpeljana demokracija".

Gre za prvovrstno sprenevedanje! Kot da bi si komunisti kadarkoli prizadevali za demokracijo. Kot da ne bi bil od vsega začetka njihov cilj popoln prevzem oblast, brez dopuščanja kakršnekoli konkurence.

Zato so si že med vojno podredili svoje zaveznike (s t. i. Dolomitsko izjavo), po vojni pa v kali zatrli vsak poskus političnega delovanja, ki ni bil pod njihovim nadzorom. V tem početju so bili še bolj temeljiti od svojih kolegov v drugih delih tedanje države, saj so ponekod – na primer v Srbiji – v prvih povojnih letih obstajale tudi nekomunistične politične stranke. Neuvedba demokracije tako ni bila nikakršna napaka, ampak ključna predpostavka njihovega načrta.

 

… in grožnje


Številni pa niti takšnih "napak" ne priznavajo, ampak z vso ihto udrihajo čez vse tiste, ki ne spadajo v njihov ideološki kontekst. Pri tem je vse polno zmerjanja z "izdajalci".

Tako je praktično vsak nastop predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tita Turnška pravi izbruh sovraštva do drugače mislečih. Vodja organizacije, ki jo obilno financirana država, ne demonizira zgolj pripadnikov med vojno premagane strani (teh tako ali tako ni več kaj dosti med živimi) in njihovih podpornikov, ampak vse dejanske ali domnevne nasprotnike socialistične ideologije, se pravi vse tiste, ki po njegovem mnenju ogrožajo "pridobitve revolucije". Proti takšnim poziva svoje "tovariše" v boj.

 

Kdor zagovarja zahodno ureditev, je izdajalec


Izdajalec je tako vsak, ki zagovarja ureditev zahodnega tipa, utemeljeno na tržnem gospodarstvu in svobodni zasebni pobudi. Izdajalec je vsakdo, ki zagovarja zahodne vrednote in spoštovanje pravil Evropske unije.

Mednje se nekateri začeli prištevati tudi premierja Cerarja. Očitno je zdajšnja vladajoča garnitura premalo odločna pri obrambi "nacionalnega interesa". Očitno so njeni sicer precej mlačni načrti o privatizaciji državnih podjetij zanje nekaj nevzdržnega.

 

Grmenje kot izraz nelagodja


Poveličevanje nedemokratičnih režimov, opravičevanje njihovih praks in zmerjanje nasprotnikov z "izdajalci" je izraz miselnosti, ki nikakor ne spada v razviti svet. Ironično je, da to pogosto počnejo tisti, ki se imajo za zelo "napredne".

Vendar je takšno "obujanje svetlih tradicij" mogoče razumeti kot izraz naraščajoče negotovosti in nelagodja tistih, ki zase menijo, da jim oblast in privilegiji pripadajo po nekakšnem "naravnem pravu". Z vsako uspešno izpeljano privatizacijo je namreč njihov položaj šibkejši.

 

Tako se je pivovarska industrija v podobi obeh največjih podjetij iz te panoge, Uniona in Pivovarne Laško − za obrambo pred prevzemom tujcev je bil za zadnjo pred desetletjem in pol skovan pojem "nacionalnega interesa" −, znašla v rokah nizozemske korporacije Heineken.

Spomnimo se, takrat se je bil boj za nakup Uniona med njenim slovenskim konkurentom iz Laškega in belgijsko multinacionalko Interbrew. Večina slovenske politike in javnosti je zavzela stališče, da je treba tujcem preprečiti, da bi varili naše slovensko pivo. Zadeva se je tedaj razpletla v splošno zadovoljstvo, saj se je oblikoval slovenski pivovarski kompleks, ki je imel de facto monopol na tem področju.

No, načrti laških pivovarjev po oblikovanju velikega poslovnega imperija, ki bi vključeval velik del slovenske prehrambne industrije (pa še medije zraven), so se izjalovili in vrednost podjetij v njihovi lasti je sčasoma močno padla. In tako se je zdaj praktično celotna panoga znašla v tuji lasti. Nacionalni interes se je na ta način sprevrgel v svoje nasprotje.

 

Dejanska vrednost "družinske srebrnine"


Še bolj absurdna je zgodba telekomunikacijskega operaterja Telekom Slovenije, ki mora po prepričanju precejšnjega dela slovenske politike in javnosti na vsak način ostati v domači lasti, saj naj bi bil njegov strateški pomen za državo tako rekoč neprecenljiv. Pred kratkim odstavljeni obrambni minister Veber je za preprečitev njegove prodaje tujim investitorjem angažiral celo vojaško obveščevalno službo.

Nedavna objava zavezujočih ponudb za nakup večinskega deleža Telekoma s strani tujih investitorjev je pokazala pravo vrednost tega podjetja. Prispela je namreč samo ena ponudba, pri čemer je interesent (britanski investicijski sklad Cinven) zanj ponudil ceno, ki je nižja od tiste, ki jo kažejo njegove delnice, ki kotirajo na borzi. To pa je zelo nenavadno glede na to, kako ga opisujejo nasprotniki njegove prodaje. Po njihovem gre namreč za izjemno uspešno in dobičkonosno podjetje.

Če bi bilo temu res tako, bi se morali kupci zanj malodane stepsti. Če bi bilo to podjetje res takšen predmet poželenja tujcev, potem bi za nakup med seboj tekmovali, posledica česar bi bilo višanje njegove tržne vrednosti. Tako pa tisti potencialni kupec, ki naj bi veljal za najresnejšega, se pravi nemški Deutsche Telekom (tisti, ki naj bi po mnenju Vebra in podobnih varnostno ogrožal Slovenijo), sploh ni oddal nakupne ponudbe. Očitno je, da lesk naše družinske srebrnine še zdaleč ni tako bleščeč, kot si to nekateri predstavljajo.

 

Kako odgnati tujce?


Nasprotniki privatizacije trdijo, da zdaj, ko je krize konec in ko se državi obeta gospodarska rast, ni več razlogov, da bi nadaljevali postopke prodaje državnih podjetij. Vendar vrednost številnih med njimi, kljub domnevno boljšim gospodarskim razmerah, še vedno pada. Tako se je recimo Telekomova vrednost v primerjavi s časom izpred desetletja, ko se je prvič napovedovalo njegovo privatizacijo, zmanjšala za približno trikrat. Očitno je z načinom upravljanja teh podjetij nekaj narobe. Tisti, ki za to skrbijo, pogosto političnim ali kakšnim drugim interesom dajejo prednost pred poslovno učinkovitostjo.

Glavno oviro pri tujih naložbah v slovensko gospodarstvo predstavlja neugodno poslovno okolje, ki ga opredeljujejo visoki davki, zbirokratiziranost in vmešavanje političnih igralcev v poslovne odločitve podjetij. Predvsem zadnje je najočitneje prišlo do izraza v Telekomovi zgodbi. Težko je pričakovati veliko zanimanje za investiranje v državi, kjer visok politik vladajoče stranke označuje privatizacijo za veleizdajo.

 

Cilj je dosežen: cena podjetij bo res nizka


Janko Veber je zaradi svojega varnostno-obveščevalnega ekscesa sicer izgubil ministrski položaj, vendar mu je, kot kaže, uspelo (vsaj začasno) zaustaviti privatizacijo Telekoma, posledično pa tudi katerega od drugih strateško pomembnih podjetij. Pri tem je zelo verjetno, da se zapletanje in škandaliziranje postopkov prodaje ustvarjata načrtno. Razglasitev ustavitve privatizacije bi namreč izzvala nasprotovanje institucij Evropske unije. Bolj elegantno je, če se privatizacija pro forma nadaljuje, vendar se ob tem intenzivno dela na tem, da se odžene vse resne investitorje.

V tem primeru bodo tisti, ki razlagajo, kako želijo tujci zgolj poceni pokupiti slovenska podjetja, dosegli svoje – cena teh podjetij bo res nizka. Vendar bo krivda za to samouresničujočo se prerokbo seveda na njihovi strani.

In po odvrnitvi tujcev ta podjetja ne bodo uspevala, ampak se bodo mnoga med njimi podala na pot propada.

Popravljeno . Popravil ForU2
Objavljeno

»Prvo, kar moramo povedati, je, da vsi obstoječi modeli kapitalizma in demokracije niso sposobni rešiti družbenih protislovij. In drugo, da ideal socializma zahteva demokracijo. Problem pa je v tem, da je današnja demokracija tista demokracija, ki je izšla iz kapitalizma in imperializma, zato ni sposobna odpraviti številnih aktualnih problemov.«

 

Iz najave predavanja Wang Hui-a, enega največjih mislecev današnje Kitajske, ki je bilo 18. v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani.

Je bil kdo tam?

Objavljeno

Primerjava med obema avtorjema se vsiljuje kar sama.

Medtem, ko je Matevž Tomšič porabil celo stran zato, da ni napisal nič pametnega, predvsem pa nič takega, kar ne bi napisal že najmanj stokrat, je

Wang Hui v treh stavkih razložil glavni problem današnjega sveta.

Z demokracijo in družbenoekonomsko ureditvijo, kakršno so nam vsilili zadnje čase, je res nekaj hudo narobe. 

Da bi to ugotovil tudi Tomšič, pa je potrebno še nekaj desetletij, on je namreč še vedno v sredini prejšnjega stoletja.

Objavljeno

Res zarota na najvišjem nivoju, za na prvo stran resnega časnika.  :kva1:

Ena gospodična, ki bi rada bila resna novinarka, pa ji ne rata, ker noče in en odslužen gospod, ki se je pustil sprovocirati in se spustil na nivo gostilniške debate.

  • Všeč mi je 3
Objavljeno

Hahaha :D tipični levičarski argumenti :D

-pokaži dokaze

-viri niso navedeni

-to je SDS trobilo

-.......

K amerikanosi & teorije zarote....kukrkol se začne kaj govorit o njihovih umazanih poslih "in the name of democracy", je vse "teorija zarote"...

Objavljeno

Hahaha :D tipični levičarski argumenti :D

-pokaži dokaze

-viri niso navedeni

-to je SDS trobilo

-.......

K amerikanosi & teorije zarote....kukrkol se začne kaj govorit o njihovih umazanih poslih "in the name of democracy", je vse "teorija zarote"...

Tipični desničarski argumenti.

- Bog je, ker mi tako trdimo (po dokazih se pa ne sprašuje)

Objavljeno

Jebe lud zbunjenog!

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!