Popularna objava gtgs Objavljeno Januar 14, 2018 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Januar 14, 2018 30. dan četrtek, 10. 8. 2017 KIJEV – ČERNIVCI Zjutraj naju pride pozdravit hotelska muca. Skupaj gremo do restavracije na zajtrk. Lepo je, toda tudi danes je vse prazno. V jedilnici sva na zajtrku edina gosta. Tudi biljardna miza sameva. Kapitan po dolgi plovbi (in s scefranimi jadri) priplove do Ukrajine in - skupaj s posadko - do ukrajinskih jajc. Pogled pa je usmerjen le proti domu. Potem greva nazaj v hotel. Na hitro se odpraviva. Skozi stranski izhod se pride naravnost na zadnje dvorišče. Vse je prazno. Predmestje se širi, gradijo se novi stanovanjski bloki in povsod so reklame za nova stanovanja. Voziva se proti centru do izvoza za Žitomir. Promet se gosti … Kijev leži ob reki Dnjeper in ima približno 2.700.000 prebivalcev. V 11. stoletju je bilo največje evropsko mesto, mnogo večje od takratnega Londona in Pariza. V bivši Sovjetski zvezi je bilo po velikosti tretje mesto v državi. Danes je prestolnica Ukrajine. Spodaj, na vodi, pa izposojajo čolne. Midva greva čez. Na drugi strani je center … Do tu je vse šlo lepo in tekoče. Potem pa je, tako, kot se rado zgodi, del ceste prekopan in povsod so oznake za obvoz … Miro se je odločil, da se ne bo vozil okrog, ker ve, da se pride tu čez … Ko sva gledala, kako in kje, se je ob motorju ustavil avto z dvema dobrima dušama. Nenadoma je bilo spet vse enostavno. »Vozita za nama do izvoza za Žitomir!« In sva vozila. Dobri duši sta nama prihranili veliko časa. Hvala! Ženska nama je dala nalepko. Waw!!! Ona tam pleše. Škoda, ker greva domov. Če bova še kdaj prišla v Kijev, prideva! (Stara sva dovolj.) Tako sva hitro prišla do izvoza, naprej pa je pot enostavna. Prišla sva iz Kijeva. Do Žitomira je 112 km. Lokali ob cesti samevajo. Na drevju ob cesti je polno bele omele. Neverjetno. Ustaviva se na črpalki. Na vzpetini iz mesta Žitomir stoji spomenik borcem v 2. svetovni vojni. Greva naprej proti Černivcem. Prosijo, naj na cestah zagotovimo čistočo. Kaj lahko pomaga zaščititi tvoje življenje? 0,06 milimetra lateksa! Cesta ni ravno najboljša … Pokrajina je enolična, naselja pa delujejo revno. Tudi v Čudnivskem rajonu je podobno. Stanovanjske hiše so skromne. Polja niso tako obdelana kot ruska. Obcestne vasi delujejo izpraznjeno, spomeniki zapuščeno, cerkve pa razkošno. V Hmelnitskem sva šla še na črpalko. Potem se tudi v Ukrajini nenadoma pojavijo čudno lomeči se sončni žarki. Obcestni prodajalci začnejo pospravljati svoje blago. Sence se blago mehčajo. V daljavi se vije dim - na požetih poljih kurijo slamo. Dva na motorju se podata v lov na izginjajočo svetlobo. Lov je bil seveda vnaprej obsojen na propad, zato na prvem križišču zavijeva z glavne ceste in najdeva svojo oazo - najbližji hotel – Oazis. Za 15 dolarjev ne bova komplicirala. So se pa nekateri nasmejali, ko so videli fotografijo sobe. Ja, že marsikaj sva doživela … Za nekatere romantika, za druge kič. Ampak tihožitje aranžmaja s suhim cvetjem in čelado ne sme v pozabo! In zavese so nalašč, kot za kazen. (Prijatelji že vedo, zakaj.) Černivci niso velemesto, a imajo trgovino, ki je odprta noč in dan … Greva v roza klub! RdečaŽelva, Mavti, Explorer in 16 others 18 1
Popularna objava gtgs Objavljeno Januar 14, 2018 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Januar 14, 2018 31. dan petek, 11. 8. 2017 ČERNIVCI (Ukrajina) – CLUY NAPOCA (Romunija) Pogled nad in ob posteljo je nenavaden. Dobro, da greva iz Ukrajine … Na parkirišču je stražil strašni čuvaj. Prišel je pozdravit, preden sva šla. Psiček z izrazito vampirskimi zobki nama da vedeti, da Romunija ni daleč. Za razliko od včerajšnjega dne in opustelih vasi, je v okolici Černivcev veliko novogradenj. Nekatere hiše spominjajo na dvorce … Meja med Ukrajino in Romunijo je blizu. Pred nama so bili trije ukrajinski motorji, priključila sva se jim in spustili so nas naprej. Med čakanjem na kontrolo smo se pogovarjali.Mladi motoristi gredo na dopust v Črno goro. Gotovo se bodo imeli lepo. Delava reklamo za Črno goro. To je lepa lepa država. Z morja pa obvezno pojdite vsaj en dan na Lovčen! (Seveda sva jima zamolčala podatek, da sva bila prvič tam pred šestintridesetimi leti …) Zanimalo jih je, kako je v Mongoliji in v Sibiriji … Čakanje je še prehitro minilo. Tudi na romunski strani so nam odprli zapornico. Nadpovprečno prijazen in nasmejan romunski carinik je pogledal potne liste in se celo pošalil, če smo sami Ukrajinci. Skoraj. Tisti, ki smo že malo motoristično zamazani, nismo. Ukrajinci so tačisti! In bili smo že v Romuniji (vinjeta za motor ni potrebna). Prve romunske ovce in prva romunska polja je nujno zabeležiti. Mogoče je malo pristransko, a Romunija mi - v primerjavi z Ukrajino - deluje mnogo bolj veselo. Polna je življenja, povsod se nekaj dela, prenavlja, gradi in ureja. Tu sva bila nazadnje pred štirimi leti. Zdi se mi, da se je vse spremenilo na bolje. Deluje veliko bolj urejeno. Tudi starih odpadnih avtomobilov ni več vsepovsod. Uredili so odpade. Ustavila sva se v slikovitem mestecu GuraHumorolui. Najprej sva zamenjala nekaj denarja, potem popila veliko soka, kar je nenavadno, a bilo je vroče … V pisani pravoslavni cerkvi je nek grešnik obsedel na stolu družine Logigan (donatorji so zapisani na medeninastih ploščicah). Nikamor se mu ni mudilo, kot bi bil pozabil, da hiti domov … Potem sva šla čez Karpate.Bilo je čudovito. Cesta, asfalt, narava … (Ostala vožnja tega dne je bila eno samo cincanje v gneči in v vročini. Bilo je 36 stopinj in nobenega mongolskega vetriča.) Tu pa so ovinki in zelena narava. Vzpon in spust sta motoristu v veselje. Naravne lepote in lepa cesta vplivajo tudi na lakoto. Ustaviva se za kosilo. V senci je prijetno, natakarica je prijazna (pa tudi lepa in mlada). Obsediva malo dlje, kot sva imela namen. Z dobrimi nameni je vedno problem … Po kavi se s težavo odločiva za odhod. Ovc je kar nekaj, a kaj je to v primerjavi z Mongolijo?! Lepo je videti kopice sena in še kakšen voz. Mesto je urejeno. Pod jabolkom pozira romunski Adam. Pred mestom Cluj Napoca se začne sonce poslavljati. Zanimivo, da se motoristom to vedno dogaja, ne glede na državo, časovne pasove, religijo in gospodarstvo … povsod so dnevi prekratki … Na srečo se povsod najde tudi prenočišče in prostor za motor. In kaj za pod zob. Pa čeprav instant varianta … Lahko noč iz Romunije! markII, Joker, Mavti in 22 others 24 1
Popularna objava gtgs Objavljeno Januar 14, 2018 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Januar 14, 2018 32. dan sobota, 12. 8. 2017 CLUJ NAPOCA (Romunija) – BUDIMPEŠTA (Madžarska) Zjutraj je treba seveda pospraviti. Odštevava – danes in samo še enkrat! Na zajtrku je lepo presenečenje romunska jajčna omleta z zelenjavo in sirom. Romunska jajca dobijo visoko oceno. Še malo marmeladke … in greva … Mesto Cluj Napoca je po številu prebivalcev drugo romunsko mesto (takoj za Bukarešto). Ima približno 300.000 prebivalcev in je najpomembnejše transilvansko mesto. Znano je kot rojstno mesto ogrsko-hrvaškega kralja Matije Korvina. Centru se zaradi pomanjkanja časa izogneva, peljeva se skozi predmestje proti meji z Madžarsko. Povsod se gradi nova stanovanja, trgovski centri so odprti … Sledi lepa cesta skozi svetel listnat gozd. In potem skozi vasi, kjer prodajajo spominke, pa tudi uporabne predmete in lisičke (gobarska sezona?!). Proti Oradei so obnovili lepe obcestne kamne z oznakami. Peljeva se skozi naselje drugačnih hiš. Izstopajo predvsem nenavadne strehe. (Trenutni preblisk – podobnost z budističnimi stupami.) Približno 60% prebivalcev mesta Huedin je Romov, verjetno so to njihove hiše?! Sledi spet spokojna pokrajina. Do Budimpešte je še dobrih 300 km. Na počivališču si privoščiva krajši postanek. Imam občutek, da bi nekdo najraje šel kar direktno domov. Na srečo je ob cesti veliko različnih zaviralcev hitrosti. Na Madžarskem je vinjeta obvezna tudi za motorje. Meja je blizu. Prehod iz Romunije na Madžarsko je bil hiter. Kontrolirali pa so potne liste. Zdaj se voziva prek madžarskih polj. In mimo vpijočih reklam. Vsakršna asociacija po reklami, ki ji sledi polje polno buč je zgolj naključje. Sledijo tudi senene bale … Cesta je dolgočasno ravna. Miro pravi, da je po Romuniji lepše. Tam imajo ovinke. Vzporedna cesta zbuja spomine na Mongolijo … Vinska trta pa … po predelavi … v potrtih srcih up budi … Nenadoma si visoko. Da ne bi dohitela nevihtnih oblakov je ideja za postanek in kosilo sprejeta z odobravanjem. Pa tudi zemljevid bi lahko vsaj še malo pogledal. Po kosilu si takoj v Budimpešti. Malo je zabrisano, a bil je hud vihar, pred nama je bila nevihta … Toda SLO je bilo jasno videti. Potem pa se je začel odvijati že znani vsakovečerni scenarij v zvezi s soncem, svetlobo in temo. Pa še nevihta … Pristala sva v hotelu. Nevihta je šla mimo in nebo se je obarvalo prav po rusko. Šla sva na pivo. Imelo je grenak priokus, kot vsakič, ko se zaključuje … Madžarske coprnice pa so bile na delu. Ne more biti namreč naključje, da se zadnjo noč dopusta po tvoji postelji (v zahajajočem soncu!) sprehodita dve kameli. aders, izibajker, MitcH' in 19 others 21 1
Popularna objava gtgs Objavljeno Januar 14, 2018 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Januar 14, 2018 33. dan nedelja, 13. 8. 2017 BUDIMPEŠTA (Madžarska) –HRUŠICA (Slovenija) Od 17. dne potovanja, ko sva šla iz Mongolije, je vsako jutro nekdo prestavil steklenico mongolske vodke iz dna kovčka v torbo. (In vsak večer iz torbe v kovček.) Zato je ta vodka nekaj posebnega. Obredna vodka! (Usojeno ji je, da bo že naslednjega dne izhlapela v nadzorniške namene.) Ta isti svečenik pa ni nič kaj sveto mrmral, ko je vsakodnevno prestavljal vrečko s samimi neumnostmi … Danes zadnjič! Z vso opremo in obrednimi predmeti se odpraviva domovini in domu naproti. Na prvem križišču nama duhovi pustijo še zadnje opozorilo. Previdno! Zjasnilo se je in z avtoceste je videti Blatno jezero. Do Slovenije ni daleč, toda pred mejo je nujno pripravljanje zemljevida. Slovenija! Domovina z domačimi omejitvami! Da ne bi prišla prezgodaj domov, zavijeva še v Lendavo in do razglednega stolpa. In na razgledni stolp. Na parkirišču je tudi veliko motorjev in nekaj motoristov. (Tolminski motoristki in štajerskemu motorističnemu paru dolgujeva pijačo.) Pogled se sprehaja po vinskih goricah in preko njih. Lepo je. Misli se vračajo v Mongolijo, na Džingiskanovo razgledno ploščad. Lepo je bilo. Greva proti zahodu. Asfalt je ponekod pokrpan, na modrem nebu so razigrani oblački. Na Štajerskem se bohoti hmelj, postanek pa je kratek in brez piva. Na Kalcah zavijeva levo, na najlepšo cesto proti Hrušici. Asfalt ni več najlepši, a lahko se gre tudi po gozdnih cestah, malo po makadamu. Med domačim rastlinjem se opravi tudi obredno oblačenje čiste majice. Ne moreš vendar kar tako prismrdeti domov! Bližava se prelazu Hrušica. Vrnitev na štart. Čaka naju Mumi. Ostali so se po stari navadi skrili. Presenečenje! Objemi, pozdravi, poljubčki … Miza se napolni z domačimi dobrotami mojih sester, s sponzorskimi prispevki v trdnem in tekočem stanju … peče se in toči, toči … Nastopi ekipa s trajnim mandatom. Vse je po protokolu. Prižgejo se zvezde, potem se začne rezati torta … Hrušico, ki je znana kot tradicionalno bivališče medvedov, pa to noč preplavijo KAMELE! Bova še kdaj videla Mongolijo? Kaj sva pričakovala od Mongolije? Naporno pot in lepo deželo. Ali so se najina pričakovanja uresničila? So. In to podvojeno (napor in lepota)! Planote praznega prostora in brezštevilnih čred. Zemeljski plazovi in podori kamenja. Doline zelene trave in razlitih voda. Peščena prostranstva zgubljenih poti. Ni enostavno predelati lekcije potrpežljivosti in vztrajnosti. Ne smeš pozabiti, da imata moč in mogočnost narave vedno prednost. In da so skromni ljudje ob tvoji poti edini, ki ti bodo pomagali, če boš potreboval pomoč. Dodala sva svoj kamen na mongolskem ooveju kot dar in prošnjo za srečno pot; zase, za svoje in za vse tiste, ki si želijo najti svojo jurto miru. KONEC RSM, tomash, notranc in 63 others 49 17
Mavti Objavljeno Januar 14, 2018 Opozori Objavljeno Januar 14, 2018 Hvala za odličen opis vajnega potovanja enkratno Vse dobro in še na mnoga potovanja želim. DAMI34, gtgs, jami65 in 1 other 4
Popularna objava mac Objavljeno Januar 14, 2018 Popularna objava Opozori Objavljeno Januar 14, 2018 Carsko !!! Prelepe fotke ter opisi in komentarji iz duše. Približno mi je znano, koliko dela je, ko je treba ob vrnitvi urediti nekaj tisoč slik, koliko je zajebancije, da vse to spraviš v nek red in potem napopaš na forum, da nekaj teh doživetij približaš še ostalim, ki se po teh koncih sveta niti po zemljevidu ne vozijo. Kje pa je še vsa tista dobra volja in potrpežljivost, ki ti jo na takšni poti ne sme zmanjkati, da je na koncu lahko tak izdelek. Lepo pot sta naredila in upam, da sta napolnila svoji duši z vsem kar sta pričakovala. Verjamem, da je bilo tudi trenutkov, ki se jih ne bosta najraje spominjala, ampak to je del "Mongolije 2017". Svoj kamenček sta oddala, našla sta svojo jurto miru in tega vama nihče ne more več vzeti. Mi pa smo dobili super potopis - hvala !!! Mac (Upam, da je bil tisti kamen dan tudi za najino srečo, ko bova iskala svojo jurto miru!) C eagle, DAMI34, raza in 7 others 10
DAMI34 Objavljeno Januar 15, 2018 Opozori Objavljeno Januar 15, 2018 Škoda, ker je že konec Hvala vama. gtgs 1
dano33 Objavljeno Januar 15, 2018 Opozori Objavljeno Januar 15, 2018 Vuau zelo lep ptopis, sem se na užival u branju.Hvala, da ste to delila znami. gtgs 1
sbp Objavljeno Januar 15, 2018 Opozori Objavljeno Januar 15, 2018 Zelo lep potopis.Hvala,ker sta ga delila nam" sanjacem". amateur in gtgs 2
stojko Objavljeno Januar 16, 2018 Opozori Objavljeno Januar 16, 2018 Še enkrat lepa hvala, da sta to prečudovito izkušnjo delila za nami. gtgs 1
Kawl Objavljeno Januar 17, 2018 Opozori Objavljeno Januar 17, 2018 Nisem uspel najti kje se je zgubil drugi par.... gtgs 1
amateur Objavljeno Januar 17, 2018 Opozori Objavljeno Januar 17, 2018 Ko na koncu potegnem črto pod vse napisano in prikazano, ugotovim, da sta rojena pod srečno zvezdo: pripravila sta si odlično turo, imela sta dobro vreme, motor je deloval b.p., nič ni bilo napisanega o kaki kraji, kazni, trpežna in poterpežljiva sovoznica z fotoaparatom pripravljenim na akcijo in seveda miren, strpen ter na vse hudo pripravljen motorist, ki ga tudi bolezen ni odvrnila od načrtovane poti. Občutek imam, da se z njim še skregat ne da. Enako kot za turo v letu 2015 tudi tokrat kapo dol vsem trem (tudi motorju), vendar tokrat dvakrat. Pa se vprašam, bi šel na kaj takega sam ali s frau? Pri mojih letih in zdravstvenih ovirah je za kaj takega žal že prepozno. gtgs in Rey 2
ofc Objavljeno Januar 21, 2018 Opozori Objavljeno Januar 21, 2018 mislm...js bi se še isti dan ustavil... vsaka čast za potovanje! bojc84 in gtgs 2
farang Objavljeno Marec 12, 2018 Opozori Objavljeno Marec 12, 2018 Res kul potopis, pa hvala ker sta to delila z vsemi. A je možno dobiti info o stroških za tako pot? Kako se je odrezal motor? Sicer pa samo uau. Pa večkrat se peljem čez vajine konce, ampak motorja pa še nikoli nisem videl zunaj gtgs 1
Kmet2 Objavljeno Marec 20, 2018 Opozori Objavljeno Marec 20, 2018 To so potopisi , ki pritegnejo , hvala ,da ste to delila z nama ! gtgs 1
Popularna objava gtgs Objavljeno April 1, 2018 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno April 1, 2018 Hvala vsem za pozitivne komentarje. Veseli naju, da je bil na ta motopis velik odziv. Pa še zapozneli odgovor na zgornja vprašanja: okvirni stroški za 33 dni potovanja so 3500 eurov. Transport motorja v eno smer 900 eur, letalska karta cca 300 eur/osebo, poslovna viza za Rusijo 115 eur/osebo, dvakratna viza za Mongolijo 70 eur/osebo. Motor se je obnesel bolje kot midva. Samo enkrat se je malo pregreval, a se je stanje samo od sebe normaliziralo. Čez zimo je dobil novega lastnika, midva pa (z enoletno zamudo) nov motor. Garaža je večja od dvorišča, zato so motorji raje kar notri. Zunaj so samo, ko jih peremo, da si ne bi mimovozeči mislili, da imamo zbor modelov. Pa srečno na vseh poteh! milan11, MitcH', Scarabeo 500 in 8 others 10 1
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se