Treking okrog Everesta (Manaslu)

[dr.looney]

Včerajšni obisk doline Vrat me je spomnil, da sem včasih rada hodila v hribe, ne ravno zahtevne ture, kjer se pleza, ampak take kjer je kolikor toliko lepa pot in da ni preveč po robu( strah pred višino  ).

Potem pa me je prešinila misel,da bi enkrat rada prehodila to pot okrog Everesta.

Ne se zdej smejat, da  eno tako bitje, ki ima kondicije mal več kot crknjen konj, sploh pomisli, da bi kar mal šlo hodit okrog najvišje gore na svetu. Verjetno me grabi kriza srednjih letpa sem si namesto mladega ljubimca omislila takle cilj. Verjetno za to, ker bom prej šla peš okrog Everesta, kot pa kaj drugega. 

Torej, da ne nakladam preveč. Je že kdo bil? Zanimajo me izkušnje, vtisi, kako se pripraviti( no to vsaj približno vem  ), s kom it, ker jih kar nekaj ponuja to varianto.

No najprej pa moram še dedca prepričat, ker ko sem mu to omenila je verjetno mislil, da se mi je mal zmešalo . Moj je bolj špilferderbrske sorte. 

[DAMI34]

@menihbi ti znal kaj več povedat o tem...al pa kaka agencija, ki to organizira.

[dr.looney]

pred 2 minutami, DAMI34 pravi:

@menihbi ti znal kaj več povedat o tem...al pa kaka agencija, ki to organizira.

Agencije rade pretiravajo in vcasih tudi kaj zamolčijo. Sem ravnokar brala program agencije Oskar. Z njimi za živo glavo ne grem. 

V bistvu kar mene najbolj skrbi je višina, druga ni problem, kondicijsko se v enem letu lahko pripravim.  Ko gledam programe nekaterih ponudnikov se mi zdi, da vse skupaj jemljejo to čisto prelahko. 

[Pervy]

Na tako stvar moreš it s profesionalnimi vodniki z izkušnjami, dosti je tudi logistike, papirologije itd. Turistične agencije tega ne delajo same, ampak so samo posrednik.

To agencijo za vse vrste zabave v gorah vodijo trije moji prijatelji - Aco, Milan in Dani. http://www.alpguide.si/ Če boš pogledala njihov bio boš videla, da so sami vrhunski alpinisti z osvojenimi osemtisočaki in kar je pomembnejše - ogromno izkušnjami z vodništvom in organizacijo trekingov in odprav. Preveri in pokliči. Mogoče ni v ponudbi Everesta, ampak ti bodo sigurno znali povedati katera tura je najlepša - ni nujno da Everest. Seveda pa se bo treba primerno pripravit in opremit, ampak to ti bodo že vse svetovali. Ni pa poceni, jaz tu sigurno nebi štartal na najcenejšega ponudnika.

[Ivana]

Saj se zanimaš le za trek in ne za kakšen bolj alpinistično orientiran podvig?
Ker se mi zdi, da @Pervy piše o precej zahtevnejši zadevi...

Jaz sicer nisem prehodila Manaslu trek, sem pa naredila en krogec po Anapurni, cca 200 km, max. nadmorska višina cca 5.400 m.
Glede same dolžine, višine ter zahtevnosti na sploh sta ta dva treka verjetno primerljiva. Razlika je (verjetno) le v tem, da je Anapurna postala skomercializirana, za Manaslu trek pa se odloči precej manj pohodnikov.

Za treking po Anapurni ne potrebuješ ne agencije, ne vodiča in tudi nosača ne (sicer stvar posameznika, a nič izmed tega ni obvezno). Sam trek je bolj ali manj sprehod po ustaljeni poti in skrbi, da bi se izgubila ali pa kam zašla, nimaš. Tudi hoje ob prepadih ali pa kakšnih plezanj ni.
Sama sem v Pohkari uredila nekaj dokumentov ter plačala prispevke (cca 30 evrov, če se ne motim) in se na trek podala sama (v družbi bivšega); delček poti sva celo z motorji prevozila, tako da trek res ni zahteven. Ne vidim smisla, da bi za nekaj takega angažirala agencijo (niti pod razno ne) ali pa vodiča. Mogoče je smiselno imeti le nosača, a sama se za to opcijo ne bi odločila nikoli, ker v 'suženjstvu' pač ne vidim smisla ne pohodništva, ne alpinizma. Me pa ne moti, če ima kdo drugi poleg šerpo, ker je pač to stvar posameznika.
Ne vem pa kako je z Manaslu trekom, ker se to razlikuje od treka do treka in mogoče je vodič celo obvezen.

O samih pripravah ti sama bolj težko karkoli svetujem, ker jih pri meni ni bilo. V tistem času je bila moja edina aktivnost vožnja motorja.
Če si zdrava, normalno aktivna in nisi ena izmed tistih žensk, ki jokca ob prvem manjšem naporu, boš zmogla trek prehoditi brez posebnih priprav. Največji 'izziv' je višina in glede tega boš doma težko karkoli naredila. Mogoče si vzameš kak dan več za trek, da se ti telo navadi. Sicer pa če z višinskimi vzponi ne pretiravaš, tudi ta višina ni tak problem. Pravzaprav ne smeš pretiravati, ker dobro ali pa slabo prenašanje višine nima popolnoma nič skupnega s samo kondicijo. Praviloma imajo z višino težave ljudje boljše kondicije, ker se jim je na določeni točki težko ustaviti, če niso utrujeni, in se povzpno previsoko brez da bi se pred tem zadosti aklimatizirali. 
Nad 4.000 - 4.500 m imaš sicer malo težji korak in metre premaguješ malce počasneje; ni pa nič takega, kar zdrav človek ne bi zmogel.

Je pa par stvari, katere moraš poznati ter upoštevati, če se na trek odpraviš sam; predvsem kar se tiče ustrezne aklimatizacije ter vremenskih razmer (pa malce zdravega razuma moraš imeti, da se lahko znajdeš v kakšni nepredvidljivi situaciji). Par mesecev preden sem sama šla gor, je na prelazu v snežnem metežu umrlo cca 40 pohodnikov, pa je oktober, ko se je to zgodilo, nekako najprimernejši letni čas za obisk tistih krajev. Ko sem jaz bila tam, je bil ravno potres v Nepalu. Vsi so se vračali nazaj, le peščica nas je nadaljevala naprej kljub temu, da smo dobili informacije, da naj bi bila na prelazu, proti kateremu smo bili namenjeni, cela katastrofa.
Za mnenje pa vprašaj še koga drugega, ker mogoče nisem ravno prava oseba, ker stvari praviloma jemljem veliko bolj u easy kot drugi normalni ljudje. Tudi @menih ni ravno merodajen, ker ima za seboj alpinistične podvige in mu en tak trek verjetno ne predstavlja izziv. 
Sploh pa če pa te vleče v gore (in da nisi ravno oseba, ki se ne premakne s kavča), ne dvomi v svoje sposobnosti, pač pa pojdi. Razočarana zagotovo ne boš  

Popravljeno Avgust 6, 2017. Popravil Ivana

[dr.looney]

@Ivana hvala za izčrpne informacije. Zanimam se za treking ne za plezanje. Kolikor informacije sem do sedaj zbrala je za Manaslu treba imeti vodiča, ker poteka v nacionalnem parku. 

V bistvo sem še v fazi zbiranja informaciji potem pa bomo videli, ker je treba prepričati še mojega, ki pa me samo pisano gleda in upa, da me bo kmal minilo. 

Agencije mi ravno ne dišijo, raje bi šla z nekom, ki ima izkušnje in to ne dela samo, zaradi zaslužka. Bom še naše lokalno planinsko društvo povprašala, kako so kaj oni s tem. 

Kar pa se same kondicije tiče sem bolj tako tako, ampak to se da hitro rešit .

 

 

[nejc74]

Bom samo nametal par idej*

- treking do Everest base camp-a je najbolj skomercializirana Nepalska izkušnja

- naslednji najbolj popularen treking je ta okoli Anapuren

Prednost popularnih trekingov je, da načeloma ne rabiš vodiča.

Prednost manj znanih trekingov je, da vidiš Nepal kot je bil zadnjih par tisoč let. Eden od takih je npr. KANČENDZENGA TREKING. Tole sem tudi sam prehodil pred več kot 15 leti, ko smo šli do baze pod Kančom (Kančendzengo), takrat je odpravo vodil taisti Štremfelj. Poglej na njegovo stran (link zgoraj ali pa tudi Facebook), Andrej je gorski vodnik, eden največjih slovenskih alpinistov in človek, ki spoštuje gore in ljudi, ki živijo pod njimi. Če slučajno organizira kak treking pojdi z njim, ker ti je nihče drug ne bo predstavil take izkušnje.

Organizacija v lastni režiji,

je v bistvu lažja kot zgleda, samo na začetku se zdi nemogoče. Tudi za območja, za katera potrebuješ dovoljenja. Veliko bi ti znali pomagati na PZS-ju, Slovenci imamo z Nepalom zaradi svoje alpinistične zgodovine zelo dobre odnose.

O vodičih:

- Vodič ti bo prišparal vsaj toliko kot te bo stal. Ker ko si enkrat njegov, ne bo dopustil, da te ostali nategujejo.

- Nepalci so žalostno revni. Najem vodiča pomeni, da bo družina obnovila hlev ali pa da bo hči šla še za eno leto v srednjo šolo. Priporočam.

 

 

*ker sem len, ker so moje informacije že malo zastarele in ker sem po Himalaji plezal ne pa trekingiral

Popravljeno Avgust 6, 2017. Popravil nejc74

[VS800]

pred 3 urami, dr.looney pravi:

Včerajšni obisk doline Vrat me je spomnil, da sem včasih rada hodila v hribe, ne ravno zahtevne ture, kjer se pleza, ampak take kjer je kolikor toliko lepa pot in da ni preveč po robu( strah pred višino  ).

Potem pa me je prešinila misel,da bi enkrat rada prehodila to pot okrog Everesta.

Ne se zdej smejat, da  eno tako bitje, ki ima kondicije mal več kot crknjen konj, sploh pomisli, da bi kar mal šlo hodit okrog najvišje gore na svetu. Verjetno me grabi kriza srednjih letpa sem si namesto mladega ljubimca omislila takle cilj. Verjetno za to, ker bom prej šla peš okrog Everesta, kot pa kaj drugega. 

Torej, da ne nakladam preveč. Je že kdo bil? Zanimajo me izkušnje, vtisi, kako se pripraviti( no to vsaj približno vem  ), s kom it, ker jih kar nekaj ponuja to varianto.

No najprej pa moram še dedca prepričat, ker ko sem mu to omenila je verjetno mislil, da se mi je mal zmešalo . Moj je bolj špilferderbrske sorte. 

Teta, sej bo vročina jutr popustila.....A veš kva gre men vse po glav te dni

[dr.looney]

@nejc74  Štremfljevo stran sem si ogledala a zaenkrat sem dobila občutek, da ima on bolj alpinistične podvige. Jaz in  plezanje sta pa dva pojma. 

pred 23 minutami, VS800 pravi:

Teta, sej bo vročina jutr popustila.....A veš kva gre men vse po glav te dni

........kej pametnega ziher ne.....

[Snečer]

pred 4 urami, dr.looney pravi:

Včerajšni obisk doline Vrat me je spomnil, da sem včasih rada hodila v hribe, ne ravno zahtevne ture, kjer se pleza, ampak take kjer je kolikor toliko lepa pot in da ni preveč po robu( strah pred višino  ).

Potem pa me je prešinila misel,da bi enkrat rada prehodila to pot okrog Everesta.

Ne se zdej smejat, da  eno tako bitje, ki ima kondicije mal več kot crknjen konj, sploh pomisli, da bi kar mal šlo hodit okrog najvišje gore na svetu. Verjetno me grabi kriza srednjih letpa sem si namesto mladega ljubimca omislila takle cilj. Verjetno za to, ker bom prej šla peš okrog Everesta, kot pa kaj drugega. 

Torej, da ne nakladam preveč. Je že kdo bil? Zanimajo me izkušnje, vtisi, kako se pripraviti( no to vsaj približno vem  ), s kom it, ker jih kar nekaj ponuja to varianto.

No najprej pa moram še dedca prepričat, ker ko sem mu to omenila je verjetno mislil, da se mi je mal zmešalo . Moj je bolj špilferderbrske sorte. 

Do Aljaževega pa si se verjetno pripeljala...lol

Kaj če bi se prvo malo doma in po Evropi lotila.

Jaz bi ti predlagal GR20...

http://corsica.forhikers.com/gr20

Al pa kako zimsko

http://haute-route.com/

Ni pa to Himalaja brez dreves...

[Ivana]

1 hour ago, nejc74 said:

O vodičih:

- Vodič ti bo prišparal vsaj toliko kot te bo stal. Ker ko si enkrat njegov, ne bo dopustil, da te ostali nategujejo.

- Nepalci so žalostno revni. Najem vodiča pomeni, da bo družina obnovila hlev ali pa da bo hči šla še za eno leto v srednjo šolo. Priporočam.

Vodič po Anapurni je na dan plačan cca 15 evrov, nosač pa 5 - 10 evrov; vse ostalo v žep pospravijo agencije, ki cene dvigujejo v nebo (poleg tega pa so lastniki agencij nemalokrat Evropejci - če že ne večinoma).
Z zgoraj omenjenim drobižem pa si zagotovo še nihče ni zgradil ne hleva, ne izšolal otrok.
Šerpe na alpinističnih odpravah so sicer druga zgodba in so precej boljše plačane, a vsak cent pošteno prigarajo in njihova življenja vseskozi visijo na nitkah.

Stroški (Anapurna - ni nujno, da je na drugih trekih enako):
Ko plačaš prispevek v Pokhari ter urediš dovoljenje (cca 30 evrov), je na treku tvoj edini strošek hrana (ter prevoz do izhodiščne točke, ki pa verjetno stane par evrov). Če v isti hiški ješ dva obroka (večerjo ter zajtrk), imaš spanje brezplačno. Sploh pa so domačini izjemno pošteni in če kdo nateguje, nategujejo agencije. Poleg tega pa sem srečala nemalo pohodnikov, ki so se pritoževali, da vodič vedno izbira prenočišča, kjer je hrana najdražja (sam se vedno ustavi v isti hiški in v zameno za to dobi brezplačen obrok), poleg tega pa zamolči, da se prenočišča praviloma ne plačujejo, če se prehranjuješ pri njih.
Agencije v svoji ponudbi zahtevajo denar za prenočišča, ga pa lastniki tistih hišk zelo verjetno nikoli ne vidijo, ker nama so vedno rekli, da je spanje brezplačno, če jeva dva obroka.

Popravljeno Avgust 6, 2017. Popravil Ivana

[dr.looney]

pred 19 urami, Snecer pravi:

Do Aljaževega pa si se verjetno pripeljala...lol

Kaj če bi se prvo malo doma in po Evropi lotila.....

Saj nisem napisala, da grem čez 14 dni, ampak , da imam željo it tja.

Ma ti si isti, kot moj. je rekel da pol bi pa raje El Camino prehodil kot pod Himalajo. 

[Tedybear]

V Nepal redno vodi Klemen Volontar iz Mojstrane. Mislim, da ga lahko kontaktiras na Volontar.net.

[nejc74]

Ja, Stremfelj je gorski vodnik, sem mislil ce ima kak treking, drugače pa si vsaj preberi potopis ki sem ti ga linkal. Tisto je eden lepših trekov.

@Ivana: včasih se ne zavedamo v kakšni revščini živijo. Nepal ima GDP per capita nekaj cez 700 dolarjev, kar je cca 30x manj kot slovenski. En mesec vodenja in malo napitnine pomeni celoletni zaslužek.

Se strinjam, da njihova ekonomija deluje na tipično azijski način, torej da lastniki (agencij) poberejo večino, tudi 90% prihodka, delavcem pa odkartajo drobiž, vendar ni nujno tako. Mi smo za male odprave ponavadi imeli vodiča brez plačila agenciji.

In da, vsekakor je kar nekaj trekingov, ki so enostavni v lastni režiji (okoli Anapurn, po dolini Eversta gor) je pa treba vzeti v zakup, da so ravno zato najbolj oblegani.

[dr.looney]

Potopis sem prebrala. 

Bom pa spremljala malo njegovo stran. 

Menda  tudi Viki Grošelj vodi trekinge, samo nisem nič našla. 

 

Popravljeno Avgust 6, 2017. Popravil dr.looney

[Pervy]

Ja jaz sem mislil, da bi šla tako, da sicer ne plezaš ampak vseeno malo greš od blizu pogledat hrib, daš gor kdaj kake dereze itd. 

Ja lahko se lotiš tudi sama z pravimi informacijami. Nevem kako je z Tibetanske strani, to bi tudi znalo bit zanimivo, ampak sigurno z več papirologije ker so Kitajci komplicirani ponavadi.

[dr.looney]

Z derezami si nisem domaca, pa tudi kaksne poti vklesane v skalo , kjer je placa ravno za eno nogo in potem prepad pod mano in navpicna stena nad mano, niso zame. Strah pred visino se nimam premagan. Po lestvi do drugega nadstropja se gre potem pa ne vec.

[Ivana]

@nejc74
Poznam ekonomske razmere v Nepalu, pa tudi dejanske revščine se verjetno zavedam bolj od tistih, ki priletijo v Katmandu ter se odpravijo proti Himalaji, ker obstajajo kraji, kjer ni gorskega turizma in tam se pokaže tista ta prava revščina Nepala.

Ne meči v isti koš alpinističnih odprav in šerp z Everesta recimo, ki za dvomesečno delo dobijo (če se ne motim) 3.500 - 5.000 evrov in imajo s tem zagotovljeno preživetje za preostanek leta ter revežev (nosačev), ki na trekingu po Anapurni turistom prenašajo stvari za par evrov na dan.
Sploh pa včasih je potrebno biti tudi človek in na svet ne gledati le skozi denar. Ob pogledu na tisto, kar sem videla na trekingu po Anapurni me je bilo milo rečeno sram, da sem človek; in četudi bi bili ti nosači plačani še 10x več, mnenja spremenila ne bi.
Kolikor je Himalaja lepa, toliko je tam tudi ene žalosti, bede in nehumanosti.

Verjetno se ne zavedaš, da nosači na trekingu po Anapurni praviloma nosijo okoli 50 kg, pa vse tja do 100 kg (redki na svojih hrbtih nosijo 'le' 35 kg). Predvidevam, da si ne ti ne jaz ne predstavljava kaj pomeni imeti na hrbtu 50 kg na običajni nadmorski višini, kaj šele to nositi 200 km ali pa na 5.000 m nadmorske višine. In prosim ne opravičuj nekaj takega na račun 'dobrega' zaslužka, ker človeka otovoriti kot osla ter mu plačati 10 evrov na dan je žalostno. In kot da ne bi bilo zadosti naporno že samo delo, jih vsake toliko čase še pohodniki z nasmehom na obrazu sprašujejo, če je težko. Pa da ne omenjam, da si fantje ne morejo privoščiti niti čevljev, pač pa nemalo njih to delo opravlja le v natikačih, katere na snegu obložijo s plastično vrečko, ki ne premoči, in potem še s plastjo nogavic, da jim ne drsi.
Sicer pa predvidevam, da razmer na omenjenem treku ne poznaš, ker drugače verjetno ne bi tako ravnodušno napisal, da so za svoje delo plačani (na kaki zahtevnejši odpravi je verjetno tako kot sam pišeš, a na trekih je to ena sama žalost).