Ciciban št. e sad ne vem

[Dr_Jakob]

MAMUTOVANJE 2018 – Pot v neznano

 

Idejo mi predstavi sodelavec, tudi biker, ki se omenjenega dogodka še ni udeležil, ve par nekaj o njem.

Skozi razgovor se mi ideja zdi zanimiva, pregledam youtube, posnetke prejšnjih srečanj. Navdušen. Jst bi tud….

Dobim kontakt do takrat še neznane osebe, Gregor. Po telefonu mi natrosi nekaj info. o dogodku…., odločim se, to je to. Doma pri kosilo seznanim ostale člane naše jamske skupnosti ( doma sem z Jame ) o ideji, nameri, potovanju, ki se mi je porodila. Sreča, da smo vsi, vsaj trije, nekako povezani z zdravstvom, da smo lahko hitro ukrepali pri nenadnem dušenju z juho…. Po uspešnem izkašljevanju juhe steče resna debata, WTF ti je tega treba, pa sploh veš kam greš, poglej vn…. In podobni komentarji so odmevali naslednjih nekaj dni pri nas na Jami.

Naslednjih nekaj dni brez veze, sestavim spisek opreme, potrebščin, na spletu naročim še nekaj kosov opreme…., v Lidlu kupim špago….. prpravlen. Do odhoda gledam samo še vremensko napoved.

Dan pred odhodom zlaganje stvari zraven mule ( eliminator 252 ). Seveda samo najnujnejše, če koga zanima, seveda tisti ki se še niste prepričal da bi šli, me lahko kontaktirate. Iz prve roke vam povem kaj RES rabte na tej poti.

Skratka oprema je ready, mula oprežena, sneg skidan. Potekajo še zadnja prepričevanja, kaj pa če bi šli za vikend v kakšne toplice…, mal km na izlet in podobno. Jst pa odločno, rezervirano mam parcelo na Paki.

Jutro, 9.2.2018, ura 6:00.

Klasično februarsko jutro, megla, mraz..., kava, cigaret…

In se poslovim. Odločim se, da grem do mesta srečanja, Trojane, po avtocesti. Najhitrejša izbira, ne vem kako je po lokalnih cestah, vreme je v k….. prva občudovanja doživim že ko se vozim skozi mesto ( Novo mesto ). Na cesti zdolgočaseni vozniki vozil na štirih kolesih in nekaj ta' pravih bikerjov, poštarji in jaz. S ponosom in občudovanjem se pozdravljamo.

Vstavim se na lokalni črpalki, nahranim mulo in malo poziram mimoidočim.

Pot nadaljujem proti avtocesti, proti Lj. Seveda na poti nikjer nobenga bikerja, zakaj le, saj je zima, mraz…., ampak to me ne zmoti.

Prvi postanek Petrol Podsmreka. Običajne stvari WC, kava, cigaret, poziranje…

Nadaljujem proti Lj in naprej do Trojan. Mimo postajališča Lukovica vse ok razen prstov desne roke, trdi. Vsi, ki ste ta dan delili mojo izkušnjo veste o čem govorim. Apak se ne dam, na Igmanu je blo tud mrzlo, baje. Na Blagovici spet nekaj začudenih pogledov in seveda obvezno poziranje, tokrat v letečem stanju.

Razodetje, nad tunelom tabla, Trojane, krofi 3.5Km. Zmaga, uspelo je.

Parkiram, vidim dva, takrat še neznana osebka poleg motorjev. To bo to. Razjaham mulo in postojim ukočen nekaj trenutkov. Se zberem in pristopim. Bila sta Robi, krof man in moj cimer. V nekaj naslednjih minutah se je vsulo še kar nekaj modelov, en celo iz Švice ( Silvio ), vsaka mu čast, in Mamutovanje 2018 seje uradno začelo. Krofi, rakija, Beherevka in podobni posladki so deževali…

Vsi lepo postrojeni v koloni za za Igorjem proti Celju, natančneje druga postaja Tuš Celje.

Parkiramo, imel sem občutek da mimoidoči nakupovalci niso točno vedeli po kaj so tisti trenutek prišli. Ustaljeno, kava in druge dobrote iz posameznih torb. Spoznavanje somišljenikov…., poslušanje starejših o preteklih izkušnjah, padcih…. Poučno.

Ostanek poti do konca asvalta brez nekih pretresov, ustavl smo se še nekje na pivu ampak sm pozabu kje, to je blo zadnje civilizirano postajališče do končnega cilja Pr' Cenc.

In prišel je trunutek ko ni več asvalta. Razjahamo, se okrepčamo, bolj da ubijem nelagodje. Kot se spodobi Robert nareže suhomesnate izdelke, brez glutena, odpre se bar, pod budnim očesom fotografov in snemalcev začnemo pripravljati, vsak svojega seveda, za tako imenovani vzpon vzponov. O tem kako sem povil svojo mulo zdej ne bom, naslednje leto bo drgač.

 

Skratka sem ponosen, da sem odpru sezono padcev. In takrat vidiš in doživiš čar Mamutovanja. Vsi, ki pridejo za tabo se vstavijo, pomagajo spravit mulo pokonci, ponudijo ti »toplo« besedo podkrepljeno z zdravilnimi ekstrakti vseh možnih rastlin. Nasveti za prihajajoči ovinek dežujejo…. Ampak ponosno sem zajahal svojo mulo in oddrvel naprej. In glej po nekaj metrih, res nekaj, razjaham in pomagam sotrpinu, ki ga je doletela enaka usoda. Motor na levem boku. In tako kar nekaj časa, pustmo vmesni čas, naprej. Nekje po oceni starejših na pol poti postanek. Veselje, raja je krenula da se pali i žari…, čestitanje drug drugemu kot da sm na vrhu, fak, sploh ne vemo kaj je pred nami…. In smo šli. Na trnih, trd, nabit s adrenalinom nadaljujem in premagujem metre poti do točke, mislim da slabih dvesto metrov pred ciljem kolega potrebuje pomoč. Seveda mu pomagam. Z željo po nadaljevanju mi zadnje kolo zdrsne, ne morm ven. Seveda steče reševalna akcija, shutlle.

Ker sem vstrajen se dogovorim samo za malo pomoči, mulo navežemo in potegnemo vn. Ko pridem na »boljši« del poti se špaga na kateri je bila navezana mula zategne, balanco obrne, mula na levo, jst na desno, levo noga ostane pod mulo…., pekoča bolečina v levem gležnju. Vse ostalo je opisano v mojem zdravstvenem kartonu. Skratka postavimo mulo v ready pozicijo in gas. Pridem na vrh. Občutke poznate, tisti ki ste jih doživeli.

Po vseh uradnih postopkih, ki jih udeleženci poznate, za vse nove somišljenike naj bo presenečenje, zaslužen počitek ob tabornem ognju, pijači, zgodbah….

Kaj vse smo jedli, pili…, to kar smo meli s sabo. Gor ni nobenga shopping centra.

Skratka nepozabni trenutki, občutek da na tako zahtevni poti niti sekunde nisi sam, da smo vsi skupaj premagali nekaj kar se ne da opisat z besedami, to moraš doživet.

Naj vam povem, da že zelo dolgo nisem doživel in preživel vikenda tako sproščeno in v tako dobri družbi kot je bil ta na Mamutovanju 2018. Hvala za enkratno doživetje vsem, z veseljem se prijavim za 2019 in že sedaj rezerviram kotiček v tipiju, ker fak zuni ne bom spal.

Ciciban št. , e sad, ne vem.

Drugač pa tist, Družina Počrvina

by @PrimozP

Popravljeno Februar 24, 2018. Popravil Dr_Jakob

[Sahbazz]

Primož, ja pizda! Zdej si bom zapomnil ime...

20 hours ago, Dr_Jakob said:

Doma pri kosilo seznanim ostale člane naše jamske skupnosti ( doma sem z Jame ) o ideji, nameri, potovanju, ki se mi je porodila. Sreča, da smo vsi, vsaj trije, nekako povezani z zdravstvom, da smo lahko hitro ukrepali pri nenadnem dušenju z juho….

HAHA, prid mi ekran obrisat. 

[avtomoto]

Še en "ciciban", ki je lepo in doživeto napisal o "mitu Mamutovanja". Bravo. Zaradi takšnjih "cicibanov" majmuni, upss mamuti še ne bo(mo)do izumrli.