Prvomajska grška odisejada (by Sharpninja)

[SharpNinja]

Da greva konec aprila oziroma v začetku maja tradicionalno motorirat nekam bolj južno, na toplo, sva se odločila že čez zimo… in ker sva Korziko, Sardinijo, Sicilijo in podobne otoške motoristično zanimive  destinacije  že dala čez, je padla odločitev, da greva malo pogledat, kaj počnejo grški bogovi….se pravi Grčija it is, po dolgem in počez….nekje konec februarja, ko je bila na podlagi celega kupa potopisov, ki jih ponuja internet, potovalnih priročnikov, tripadviserja in podobnih virov začrtana ruta, sva nabavila karte za trajekt Benetke -Igumenitsa. Tako je ostalo samo še mirno čakanje, da končno pride dan za štart. …no tako sva mislila, potem pa se je začelo….sredo pred odhodom pride sporočilo, da so trajekt skenslali, da lahko dobiva refound….very bad joke….no po klikanju najdeva, da v bistvu isti termin vozi še Grimaldi lines na tej liniji in da je dejansko cenejši, kot sva dala za že kupljene karte, s tem, da imava vključeno še hrano…itak ni bilo kaj razmišljat. Ampak tako na izi seveda ne more it, in tako v petek zvečer pride sms, da bo trajekt odplul z zamudo, ok, tista ura, dve gor ali dol…..potem naslednji sms, da namesto sobota 22.00 izplujemo v nedeljo ob enih zjutraj….ok bova pač vozila ponoči…..ko sva že v garaži ready to start v noč pride sms, da je štart ob 6ih zjutraj….halo pa ti niso resni sploh, ….telefoniada z luko, kaj se dejansko dogaja, če sploh je plan izplut v nedeljo, ker sicer greva direktiva dol po cesti do Grčije, namesto da zgubljava dneve s čakanjem doma….povejo, da pristaniški delavci v Grčiji stavkajo, da trajekt, ki je šel dol še ni šel nazaj za Italijo, ker čaka pred pristaniščem…..krasno ni kaj, ampak zatrdijo, da ob 8.00 sigurno bo v Benetkah in via Igumenitsa…….tako da ob čisto nečloveški uri ob 2.00 zjutraj sva odhrumela proti Benetkam in končno dočakala najin »čoln«, ki je dejansko končno izplul juhej hahahah. Nekje na poti je moj evil B maschine obrnil abrahamčka (50.000 km wiiiii). Kot opravičilo za zamudo z odhodom sva dobila bon….za 2 vodi in dve plastični piti hahahah…..30 ur se je vleklo kot čigumi, malo sva spala, jedla, šla malo ven na morski zrak,spet spala, jedla…..dobro, da sva imela kabino, ker človek se res nima kam dat na ladji, odrezan od sveta, itak je bila polna kamionov, motorjev pa za prste na eni roki.

 

[SharpNinja]

2. dan: Igoumenitsa - Ioannina - Perama - Metsovo (jezero 39.834850, 21.065342, Katara prelaz) - Kalabaka (Meteora samostani) opazovalne točke 39.719294, 21.637152, 39.721296, 21.634372 

 Naslednji dan okoli treh popoldan so naju končno izpljunili v Igumenitsi in odisejada se je lahko začela. Mahnila sva jo čez hribovito severno pokrajino proti Meteori. Razen par nekam majhnih suhljatih krav in kakšne želve, na sicer prav luštnih ovinkastih cestah, nisva srečala žive duše. Zanimive so njihove kapelice oziroma znamenja ob cesti v obliki miniaturnih cerkvic, hišic, ki jih je res ogromno, vsakih 500m vsaj ena. Pri Metsovem sva se odločila obvozit jezero, čeprav je bila cesta polna peska oziroma je na določenih mestih sploh ni bilo in sva malo ronila čez hudournike….moj motor je lahko tudi gliser hahahha…..je razgled odtehtal malo off roada (in še enkrat več sem dobila namig, da bi bilo mogoče pa vseeno fajn razmišljat o kakem bolj potovalnem stroju za tovrstne podvige). Potem sva naletela na kao zaprto cesto, glede na izkušnje s Sicilije, kjer je bilo takih poti malo morje in sva preplezala čez vse, sva se odločila, da greva dalje……in ja našla sva sneeeeg, vesela ko mali froc sem se morala malo povaljat hahahah….no najprej je bil samo ob cesti, potem tudi na cesti in na koncu čez celo cesto in kar konkretno na debelo….kontrolor je strokovno ugotovil, da ni šans, da pririneva čez, ker očitno od tu naprej ceste niso plužili celo zimo, zato sva obrnila v dolino in po drugi poti. V Kalabako (mestece pod slavnimi skalami Meteore), kjer sva bukirala prenočišče, sva pridrsala čisto malo prepozno, da bi še ujela sončni zahod. Na hitro sva skalkulirala, da bi nama zneslo žrtvovati še dodaten dan tu, ker bi res bila škoda, da si ne bi teh misterioznih skal s samostani malo pobližje ogledala, tako da sva v hotelu povprašala, če je varianta, da rezervirava še za eno noč.

[SharpNinja]

3. dan: Po zajtrku sva lepo zalaufala pešhondi in jo po pešpoti za cel dan mahnila na ogled samostanov, ki so zgrajeni čisto na vrhu monolitnih skal. Spotoma sva v samem centru Kalabake, poleg izložb slaščičarn s torticami (malo hobby deformacije hahahah) ob vznožju skal našla še staro bizantinsko cerkev, vredno ogleda. Bila sva toliko hitra, da sva na poti prehitela celo želvo hahahah. Notranjost samostanov ni nekaj hudo fascinantna, zelo skromna oprema, so pa zato panorame nepozabne in ja, je nekaj mističnega med temi skalami, sploh ob sončnem zahodu, ki sva ga bila deležna zvečer (je odtehtal tudi tisto, sicer le parminutno torturo in smrtni strah do strateškega mesta za ogled, na zadnjem zicu, če se tisti trdi špički sploh lahko tako reče hahahah, mojega stroja….mati solzna pa kako se lahko kdo par ur vozi zadaj, men je rit otrpnila po par minutah). No v samostan greš lahko samo spodobno oblečen….midva sva bila očitno skrajno nespodobna in pohujšljiva, ker so naju oba lepo oblekli, jaz sem dobila tako luštno »še kikl'co prodala bom« hahahah, moj pa superduper bagy yoyoyo hlače, po domače posranke hahahah…..da crkneš od smeha. Po kar konkretni, par deset kilometrski pešturi po vročem grškem soncu (take živordeče barve aprila nisem imela še nikol hahahha) sva se ob povratku seveda morala podkrepit s cukrom (ja na dopustu se pregrešim priznam) kako pa, samo čez šipo pa ne bomo cukra gledal. Zvečer pa seveda še obilna grška večerja, treba poskusit tradicionalno kuhinjo in kozliček z bamijo je bil res top, da o mixu predjedi sploh ne zgubljam besed.

[SharpNinja]

4. dan: Kalabaka - Deskati - Lofos (mimo Olimpa) - Vergina (kraljeva grobnica 40.488053, 22.320878) - Edessa (slap) - Kozani

Zjutraj seveda najprej zajtrk z grškim pridihom potem pa pot pod kolesa po spet večinoma hriboviti pokrajini s pogledom na še zasnežen Olimp (bogovi gor zgleda bolj škrtarijo s kurjavo hahah). Vmes sva parkrat imela še misijo reševanja želve Frančka hahahah, teh oklepnikov res lazi ogromno  po cestah. V Vergini sva si šla ogledat grobnico Filipa II (predhodnik Aleksandra Velikega) oziroma muzej, kjer so naju skoraj vrgli ven, ker mi moj ljubi ni dobro kril hrbta pri slikanju hahahah…človek mu naroči, da se postavi za mano in me zakrije, on pa se dela, da me ne pozna....hahahha pa pejt s takmu v muzej a ne. Pri nakupu spominkov sem naletela še na najnovejši krik motomode….model čelade s pink perjem …ja pa iiiiii kolk mi paše. Na poti do Kozani-ja, kjer sva imela rezervirano prenočišče, sva zavila še do mesta Edessa s slapovi v centru mesta…..a la Jajce stil. Pred spanjem pa še na hitro sprehod po Kozani-ju v upanju, da najdeva kaj pametnega za večerjo, ampak ni bilo kake sreče, vse bolj kot ne zaprto (maja še ni neke hude turistične sezone v Grčiji, na najino srečo, ker gužve pa res ne maram,kar sva opazila tudi kasneje v obmorskih delih Grčije, ki poleti pokajo po šivih) in zapuščeno.

[SharpNinja]

5. dan: Kozani - Larisa - Lamia - Termopile (spomenik 38.796548, 22.536531) - Delphi – Atene

Po vožnji čez pokrajino polno nji in pašnikov z ogromnimi čredami materiala za štufe sva se najprej ustavila v slavnih Termopilah (bitka pri Termopilah kjer so Perzijci razbili tistih par Grkov pod vodstvom malo preveč pogumnega Leonidasa) pri spomeniku junaka Leonidasa….no, da vidimo junaka khm hahahaha. Ponavljanje antične grške zgodovine sva nadaljevala v Delfih, sva si dala malo prerokovat pri Pitiji, kako bo kaj šla tale najina odisejada, malo kulture v teatru in malo fiskulture na stadionu (ideja pa taka….stadion postaviš na vrh gore, da je človek zmatran, že preden pride do tja hahahah). Da je popoldne svinjsko vroče in da se je treba dat v senco so nakazali že na pol krepnjeni psi, tako da sva se po lazenju v breg med veličastnimi ostanki antike in po muzeju tudi midva za malico lepo zleknila v oljčni nasad, potem pa gas do Aten. Tam sva se odločila, da bova bukirala hotelček z varovanim parkiriščem na obrobju Aten (promet je namreč že na obvoznicah živa norišnica, en čez drugega, rdeča ne obstaja, samo trobi in pelji….pač petmilijonsko mesto….nepredstavljivo dokler nisi tam in vidiš) in greva naslednji dan v Atene špilat turista s taxijem, najbolj varno, najhitreje in najmanj stresno….imajo namreč super aplikacijo Beat, ki zazna tvojo lokacijo, napišeš kam želiš, pokaže ti proste najbližje taksiste ter ceno prevoza (40 eur za oba v obe smeri, dejansko poceni, saj bi naju javni prevoz stal precej več, tudi časa), izbereš in v aplikaciji opazuješ, kako potuje proti tebi.

[SharpNinja]

6. dan: Dan za zganjanje turizma po Atenah. Za borih 30 km obvoznice sva s taksijem v nemogoči gneči (ne priporočam, da kdo rine v center Aten z motorjem, ker je bolj divje kot v džungli...nekje na nivoju Neaplja in Rima) potrebovala slabo urico, da naju je dostavil direktno pred vhod na atensko akropolo. Ker sva bila dokaj zgodnja so se trume turistov šele začele zbirati, ko sva midva že stala na vrhu akropole in skušala s pogledom najti kje se Atene sploh končajo….nemogoče, kamor je segel pogled mesto in smog. Ob vračanju sva se že prerivala čez nepregledno množico predvsem azijskih turistov v dolgih hlačah, anorakih, kot da smo sredi zime, gumijastih škornjih s klobuki in obveznimi selfistiki, nama pa na 35 stopinjah vroče kot pri norcih (sploh nočem vedet, kako zgleda sredi poletja v tem kamnu). Po eni najbolj znanih (turistično....restavracije, barčki, trgovinice z ni da ni, še lesenega dildota si lahko nabaviš hahahah) ulic Plaka sva se sprehodila do grškega parlamenta in počakala na ceremonijo menjave straže (na pol ure se zamenjajo v celoti, na 15 minut pa stražarja zamenjata mesti)….cofkoti so malo smešni, vse pa spominja na zeloooooo počasen sirtaki hahahha. ZA konec pa sem odtekla še častni krog na stadionu Panathinaiko (hitrost crknjenega konja šprint ahhaha), kjer so bile prve OI moderne dobe. Po povratku v hotel sva se na hitro napokala v motoopremo in se zapeljala na namakanje v jezero Voulgomeni, jezero z zdravilnimi wellness učinki in z malimi grickajočimi žgečkajočimi ribicami, ki so navalile name, kot da niso še nikoli nič pojedle, moj je strokovno ugotovil, da je to zato, ker sem bolj gnila hahahah. Zvečer pa v lajf v predmestje Aten in spet na obilno grško večerjo, za predjed namaz iz pečenih jajčevcev in tzatziki (v bistvu sva se ves čas v Grčiji pretežno hranila s tzatzikijem, grškim jogurtom, tistim pravim kozjim, pred katerim se ti naši grški jogurti wannabe lahko samo skrijejo in feta sirom, za katerega velja enako kot za jogurt), potem pa gyros in grška solata, za konec pa tradicionalna sladica…nekakšne miške z medenim prelivom.

[SharpNinja]

7.dan: Korint (prekop) - Epidaurus teater 37.596758, 23.075170 - Mikene 37.730566, 22.754359 - Argos 37.631039, 22.720846 - Šparta 37.078960, 22.428487 - Githia Dimitrios razbitina 36.792261, 22.582303

Čez Korintski prekop sva se premaknila na Peloponez. Žal nisva dočakala nobene ladjice, ki bi se peljala po prekopu, ki se danes bolj ali ne uporablja le še za turistične ladje. Potem sva spet malo ponavljala osnovnošolsko zgodovino in si najprej ogledala teater v Epidaurusu, ogromna zadeva. Čez nepregledne dišeče (se je užitek vozit z malo priprtim vizirjem) nasade pomaranč, kjer sva našla še trojanskega konja in katrco hahahhaha sva zgodovinsko popotovanje nadaljevala v Mikenah (slavna levja vrata, ki se jih spomnim iz zgodovinskih učbenikov) in ga končala v Šparti, kjer pa razen Leonidasovega kipa, kjer sem po kar nekaj poskusih in poziranjih uspela zrealizirati »This is Spartaaaaa« moment hahahah. Za konec dneva pa sva končno pridrsala do obale Peloponeza in pravega grškega morja in ob sončnem zahodu izpeljala krajši fotoshooting ob Dimitrosovi razbitini.

[SharpNinja]

8. dan: Githia - Areopoli - Kalamata - Methoni (rt - stolp) 36.817822, 21.707743 - Pilos - Fairytale grad 37.208163, 21.590590 - Olimpia 37.640481, 21.628274

Za zajtrk na terasi res luštnega apartmajčka je bil grški šmorn (naj bi bile palačinke, samo oprema ni dopuščala hahahah), potem pa malo na neskončnooooooo peščeno plažo. Lastnica apartmaja nama je svetovala, da nikakor ne smeva spustiti Diros jame (kot naša Postonjska jama, le da je ob morju in te namesto z vlakcem peljejo s čolnom), zato sva najin dnevni plan malo priredila in se kljub vetru, ki naju je prestavljal iz leve na desno in obratno prebila do tja. ZA malico sva se ustavila v mestu Methoni, kjer sva poleg sebe ob opazovanju kajtarjev nafutrala še obično prostoživečo Methoni mačko hahhahaha, feta sir ji je kar šel, tuna pa še bolj…..prav zanimivo mi je bilo, da na vseh spominkih in razglednicah iz Grčije se pojavljajo mačke, sicer mi ni uspelo odkrit v čem je fora, razen, da je potepuških mačk povsod res ogromno. V mestu Pilos sva opazila pravljični grad, ki pa je žal zaprt, postavil ga je nek tip, ki je sicer živel v tujini, potem pa se vrnil v svoj rojstni kraj in postavil par svetovnih znamenitosti (Eifflov stolp, pravljični grad….pač preveč denarja, ima se može se). Čeprav sva do slavne Olimpie prišla precej zgodaj popoldne (po objavljenih delovnih časih naj bi bilo arheološko najdišče odprto do 17ih, pa očitno ne delajo dlje kot do 14ih….Grčija pač) sva lahko pogledala le kar se je videlo čez ograjo. Nama je pa zato ostalo viška časa za zganjanje romantike na obali Peloponeza ob sončnem zahodu…..meni je prav hihi, da pa od vse pocukranosti ne bi fasala sladkorne sva jo, ko je sonce utonilo v morje, mahnila na pravo, slano, grško večerjo. PA še cvetka s Peloponeza…..povsod so v WC-jih napisi, da toaletnega papirja ne smeš metati v wc….mhm.

[SharpNinja]

9. dan: Olimpia - Kalliani - Dara - Lampeia - Amaliada - plaža 37.812547, 21.221049, 37.873921, 21.107823 - Patras 38.309824, 21.781046

Zjutraj naju je zbudil dež, kar je na grških, sploh priobalnih cestah blazno zoprno, že tako asfalt drsi kot bi vozil po ledu, ko je mokro je pa sploh veselica. Zajtrk sva dobesedno pojedla iz kufra pod nadstreškom neke zapuščene bencinske. Potem je nekje sredi hribovitega Peloponeza končno nehalo kapljati in je vožnja po ovinkastih cesticah, sicer precej zaraščenih, to da s komolcem v ovinkih šariš po grmovju, ki raste do sredine ceste je normalno, sredi ničesar z občasnimi ovirami v obliki potepuških psov in čred materiala za štumfe postala malo bolj zabavna. Ker naju čas ni ravno preganjal sva se izlevila iz usnja in si privoščila malo izležavanja na plaži….kter luksuz, na peščeni plaži polni školjk (itak da je šel cel žakelj z mano hahahah), ki ji ne vidiš konca ne v eno ne v drugo smer čisto sama. Pred večerom pa še malo vožnje do PAtrasa in mostu Rio, preko katerega sva naslednji dan zapustila Peloponez. Lastnik apartmaja je bil prav fajn možakar, sicer policist, ki nama je malo bolj obrazložil, zakaj se Grki vozijo, tako kot se vozijo…«v Grčiji sta samo rumena in zelena luč, rdeče ni hahahhahaha« ja je bilo opazit ja. Vozni park je pa tudi zelo khm….muzejski ali kako bi se reklo…ogromno je pick-upov, ki pa so zrešetani in prerjaveni kot švicarski sir, če žmigavec visi na kabelčku no big deal, itak ga ne rabiš, ducktape reši marsikaj…..a je to varianta v glavnem hahahah.

[SharpNinja]

10.dan: Patras - čez most Rio Achaia 38.309198, 21.779419 - Saita - Gefira Mpania - Petrochori - Thermos - Agrinio – Lefkada (11.,12.dan)

Naslednji dan sva se premaknila na otok Lefkada, edini otok, ki je s celino povezan z mostom in eden izmed otokov z najlepšimi belimi peščenimi plažami s turkiznim morjem , ki jih ponavadi gledamo na razglednicah….in ja res so take plaže in v maju, ko še ni sezone (lastnica apartmaja je povedala, da se dejansko sezona začne šele konec junija), saj je bilo vse vključno s hoteli večinoma zaprto in zaraščeno (kake hude urejenosti v Grčiji pač ni, smeti kolikor hočeš, tudi na teh prelestnih plažah). Je pa res, da se je treba kar malo pomatrat, da se pride do njih, vse te plaže (Porto Katsiki, Milos, Agiofili, Kathisma, Gialos, Egremeni- žal nedostopna že od potresa 2015) so namreč pod klifi.No ker sva se kljub zamudi z odhodom zaradi peripetij s trajektom očitno zakalkulirala in nama je en dan hodil viška sva se odločila na Lefkadi ostati tri dni in jo prečesati po dolgem in počez….za kar, kot se je izkazalo res rabiš kar precej časa, ker so ceste polom, ozke, drseče, makadamske z metrskimi luknjami, zaraščene ali celo zaprte zaradi del (čeprav ni videti da kdo dejansko dela). Tako da tri dni sva se malo vozikala od plaže do plaže, kjer sva večinoma bila bolj kot ne sama, voda je bila top za namakanje in res turkiznooooo modra in čista, se miljonkrat prefotkala, da bodo doma, ko bova kazala slike ja vsi fovš hahahahha in jedla (tzatziki, spinako pita, grška solata, gyros na miljon in en način, feta sir, kadaif in še druge cukraste sladice, od katerih ti zaradi sladkobe izpadejo zobje hahahah)….laganini v glavnem, po grško hahahah. En dan sva zavila pogledat še sotesko Nydri s slapovi, se je prav pasalo ohladit v tisti vročini. Na severu pa je zanimiva peščena plaža z ostanki mlinov na veter. No zadnji dan sva se odločila it še na Gialos beach…..zgoraj je bil znak road closed, beach open….ok bova pač šla tista dva kilometra po cesti v delu peš….lepo v opremi kreneva na pohod, na vrhu je bil sicer parkiran valjarček, ki bi bil prav priroče, da se po tistem makadamu zapeljeva do dol hahahah, pa še dve brzini je mel, kaj bi to letel dol po bregu hahahah…..prideva nekje do slabe polovice klifa in tip, vodja delavcev, pravi, da ne moreva naprej, ker je zaprto, ker delajo cesto, ja valda, če zgoraj piše beach open, ne me j**** tle tacam v vsej opremi po tem soncu že več kot kilometer in zdaj naj grem nazaj al kako, halo….no na koncu se naju je usmilil in naju zapeljal nazaj do motorjev in umaknil tablo beach open, da se ne bi še kdo tako nasankal. In sva šla na najino plažico Agiofili.

[SharpNinja]

13. dan: Lefkada - Preveza - Ioannina - Kleidonia - Konitsa - Nea Kotili - Nea Lefki - Gavros - Antartiko - Niki (meja) - Bitola (stolp Ura 41.031012, 21.334339,

Po treh dneh brez neke hude kilometrine je prav pasalo biti nazaj v sedlu in požirati ovinkaste kilometre pod gumami…..najprej čez hribe, kjer so nama občasno družbo na cesti delala koze, samomorilske želve (ponovitev misije reševanje želve Frančka hahahah), ob redko naseljenih vaseh so ob cesti stale prav tiste retro alu kangle s kozjim mlekom, da jih kamionček pobere (HACCAP pa to zihr ja), potem čez rečne doline, kjer drevesa rastejo kar v vodi, pa spet čez hribe do makedonske meje in nato do cilja tistega dne, do Bitole. Ker sva bila kar zgodnja in je bil ravno petek sva šla malo v lajf….malo sva se sprehodila po Široki Sokak, šla pogledat stolp z uro in si privoščila malo tradicionalne makedonske jedače.

[SharpNinja]

14.dan: Bitola - prelaz Galičica 40.953796, 20.813075 - Oteshevo - Leskoec - Trpejca - Ohrid - Struga - Podradec - Ohrid -sv. Neum- Kiševo - Gostivar - Tetovo – Skopje

Zjutraj spet dež, po brzinskem zajtrku sva dobesedno skoraj odplavala proti prelazu Galičica med Prespanskim in Ohridskim jezerom in se spustila do Sv. NAuma kjer je k sreči nehalo kapljati, tako da sva naredila en krog peš in pogledala par od žnj izvirov ohridskega jezera. Potem sva se premaknila v Ohrid, malo prehodila staro mestno jedro in seveda nisva mogla spustiti slavne ohridske postrvi…ni bila švoh no, čeprav riba kot riba. V eni od neštetih prodajaln z ohridskimi biseri sva malo pogledala, kako te bisere, ki so iz luskic ribe, ki živi v jezeru, delajo in seveda mi je kupil zapestničko iz biserov ja pa iiiiiiii (če že s prstanom na Lefkadi ni blo nič, pa mu je Makedonec, ki sva ga srečala že na trajektu lepo povedal, da mora kupit prstan in ga za tri tedne pustit v Sv. NAumu, da bo držalo hahahahah). Tudi motorja sta bla po vsem tistem dežju kot dva bisera hahahha. Zvečer sva se sparkirala v Skopju, ki si ga je res vredno ogledat, mesto tisočerih kipov in luči….center je res v nulo. Ker je spet začelo kapljat sva šla ob baklavi in čaju vedrit na Staro čaršijo, potem pa dokončala ogled lučk in kipov v centru.

[SharpNinja]

15.dan: Skopje -Kumanovo - Vranje - NIŠ (Ćele kula 43.312475, 21.923708) - Knić 43.931515, 20.750452 Beograd (stolp Avala 44.695962, 20.514772

Na poti proti Beogradu sva se ustavila še v Nišu (ja in mali pripadnik etnične manjšine mi je pokazal sredinec....olika pa taka hahaha) in si pogledala ostanke Ćele kule, ja lobanjic ni ostalo prav veliko. Ob poti sva opazila slavni bus (repliko sicer) iz Ko to tam opeva ….selfi, dva, potem pa «za Beograd, firmom Krstić...no ja firmom BMW« hahahhah. Ker sva bila zgodnja sva za naslednji dan planirani obisk Avale opravila kar ob sončnem zahodu, na vrhu ob razgledu spila ene »bršljinke« hahahah in benko, potem pa do apartmaja….fensi čist…..svašta, samo v Srbiji ……savna v dnevni hudoooooo. Tako da se je dalo preživet tud to, da se je zunaj ulilo in da nisem prišla do svojih knedlov hahahah.

[SharpNinja]

16.dan: Beograd-Domžale

No če prejšnji dan ni uspelo, so bli pa knedli za zajtrk. Ker sva šla ravno mimo, sva odvila še na letališče in si šla pogledat muzej letalstva (ki vse kaže ni bil obnovljen, že kar so ga postavili, mu ne bi škodilo malo »osvežitve«), kjer sva padla v resno debato o starih jugo časih z vratarjem hahahah, ti zmeraj največ vejo o vsem. Potem pa sva se spokala kar na AC, ker vreme ni ravno kazalo najbolje, pri Zagrebu je že začelo ulivat kot pri norcih, tako da sva v garažo parkirala lepo oprana vsega popotniškega prahu, ki se je v dobrih dveh tednih nabral…….ja in spet je vsega prehitro konec.

Skupno se nama je pod gumami nabralo dodatnih 4.855 km, če štejeva še trajekt pa še slabih dodatnih 1000 morskih. Grčija je lepa, sploh gorati del ima lepe cestice, kar se tiče motoriranja, kljub temu, da kvaliteta asfalta ni ravno najboljša. Res wow pa je Meteora, človek bi kar sedel na tistih skalah in gledal v daljavo, »there's sth special, mystic in the air«. Maj je po moje idealen tajming za obisk, je toplo, ni prevroče in predvsem ni še mase turistov, zaradi česar so tudi cene, sploh nočitev in bencina (ki sicer že tako ni poceni, okoli 1,6 do 1,7 eur/l, v sezoni pa se še dvigne) nižje. Cenovno naju je skupaj s trajektom (422 eur za dva+dva motorja+kabina+večerja in kosilo) in vsemi drobnarijami in spominki, hrano, prenočišči,  bencinom, vstopninami (ki res niso poceni, pod 20,00 eur po osebi ne prideš nikjer noter) cca 1.100 eur po glavi, vtisi in spomini pa so neprecenljivi.

[schwantz]

Z užitkom prebrano... 

Popravljeno Oktober 1, 2018. Popravil schwantz

[SharpNinja]

pred 11 urami, schwantz pravi:

Z užitkom prebrano... 

Hvala  .....je bilo pa še bolj z užitkom prevoženo

[tomash]

Super. Bi se priporočal za dodatne informacije. V planu imam nekaj podobnega za prvomajske praznike. 

[SharpNinja]

pred 17 minutami, tomash pravi:

Super. Bi se priporočal za dodatne informacije. V planu imam nekaj podobnega za prvomajske praznike. 

KOmot vprašaš, kaj te bolj natančno zanima

 

[Ella]

Čist not padla 

Super napisano, pa veliiik slik...the best!

Me je kar zagrabilo,da bi šla 

 

[SharpNinja]

pred 9 minutami, Ella pravi:

Čist not padla 

Super napisano, pa veliiik slik...the best!

Me je kar zagrabilo,da bi šla 

 

Hvalaaaa

ja s slikcami je prec bl zanimivo , kar pot pod kolesa, je res super road trip....tako da ideja za prvomajske praznike (se da kar lepo doštukat z dopustom takrat).

[tomash]

pred 4 urami, SharpNinja pravi:

KOmot vprašaš, kaj te bolj natančno zanima

 

1. Sta uporabljala navigacijo? Če, ali špila povsod?

2. Sta prenočišča bukirala sproti?

3. Se je splačalo it s trajektom dol?

Taki potopisi me kar vržejo. Sem že malo kopiral tistega iz Bolgarije, tako da bom verjetno tudi iz tega kaj uporabil. Fajn napisano.

Kam pa drugo leto?

[SharpNinja]

pred 12 minutami, tomash pravi:

1. Sta uporabljala navigacijo? Če, ali špila povsod?

2. Sta prenočišča bukirala sproti?

3. Se je splačalo it s trajektom dol?

Taki potopisi me kar vržejo. Sem že malo kopiral tistega iz Bolgarije, tako da bom verjetno tudi iz tega kaj uporabil. Fajn napisano.

Kam pa drugo leto?

Vedno imava navigacijo (od potovanja po SArdiniji dalje, ker tam sva tist bogi zemljevid čisto razčetverila)...no moj, ki vozi prvi jo ma, jaz se samo šlepam zadaj in zijam okoli hahahah....uporablja garmina, navadno že doma začrtava pot....okvirno si zamisliva koliko km lahko na dan narediva, kaj bova pogledala potem pa po točkah vneseva v garmina za vsak dan posebej že vnaprej.....načeloma špila, čeprav ima občasno prebliske in malo po svoje pelje (kao zanj najbližja pot, ki zna bit kaka kozja steza ali pa kar direktno čez center kakega mesta po nekih uličicah), takrat ga je treba malo zignorirat al pa mal obračat.

Prenočišče vedno bukirava en večer (ko prideva na cilj za tisti dan) prej za naslednji dan, pogledava booking in airbnb in izbereva kaj primernega, se vedno najde in navadno en dan prej mnogi malo znižajo cene, če nimajo polno.

Ja nama se je kar splačalo, ker vreme za termin, ko sva šla dol ni bilo ravno najboljše v tem delu, kjer bi šla dol. Če ne drugega prideš dol lepo spočit, itak sva se v 14 dneh kolikor sva bila dol pošteno navozila. Nazaj sva šla pa itak po kopnem, tako da nisva nič zamudila. Pa tudi cenovno, če nekje sešteješ benz, gume, nočitve (ker v enem šusu dvomim, da bi kdo letel dol) je tam tam stroškovno.

JA naslednje leto maja je v planu Iberski polotok (bližnjih destinacij počasi zmanjkuje :P ), počasi se že malo po malo planira

[MitcH']

Lepo napisano, pravi izlet . Koliko prej sta rezervirala trajekt ?

[SharpNinja]

pred 21 minutami, MitcH' pravi:

Lepo napisano, pravi izlet . Koliko prej sta rezervirala trajekt ?

Hvala, ja mal daljši izletek je bil ....trajekt sva rezervirala mislim da konec februarja, začetek marca (malo sva spremljala gibanje cen, se je potem kasneje v začetku aprila kar konkretno dvignila).

 

Popravljeno Oktober 3, 2018. Popravil SharpNinja

[Kmet2]