Trans Morocco Trail

[motolover]

V začetku oktobra so objavili Trans Morocco Trail traso.

Avtor trase je Chris Scott, avtor knjig Morocco Overland, Sahara Overland, Adventure Motorcycling Handbook in drugih.

Zaenkrat je objavljeno 2.700km trase, po novem letu objavijo še preostanek. 

https://transmoroccotrail.org/faqs/

[motolover]

V drugi polovici oktobra sem odpeljal malo manj kot polovico objavljenih tras.

Štart do sedaj objavljene trase je pri Merzougi v puščavi, trasa gre proti Dadesu in potem čez 3.000m visoke prelaze in visoki Atlas. Določeni deli tras so bili nevozni zame z GS, ker je dva tedna prej močno deževje odneslo kar nekaj cest. V ekipi treh bi šlo tudi z večjimi adventure motorji, solo bi bilo bolj sigurno z motorjem do 150kg. In seveda dosti znanja vožnje po terenu. Slike sledijo.

 

[motolover]

Track K. Začetek TMT v Merzougi. 

[motolover]

Trasi L in M. Nekaj asfalta, veliko terena.

 

[motolover]

Še nekaj slik s trase M.

L in M sta bili skupaj dolgi 384km, vozil sem 11h10', časa je šlo pa kako uro več.

Prespal v "hotelčku" na 2.400m in pri 0 stopinjah. Kurjave ni bilo, tam je v glavnem sploh nimajo. Te Berneri so utrjeni kot hudič. 

Spoznal dva mlada Francoza, eden na eni cestni Hondi, drugi na Himalayanu. 

Dobra večerja v mrzli jedilnici in na spanje.

Zajtrk zunaj na terasi, mimo se je spet pripeljal Anglež Simon z Defenderjem s katerim sva dan prej odpeljala del terena.

Smer v 20km oddaljen Imilchil na tankanje in nazaj v hrib na traso N.

 

[motolover]

Trasa N je prekrasna, ampak žal neprevozna. Del ceste je odnesel hudournik in sem moral po nekaj urah vožnje obrniti nazaj in se vrniti v Imilchil, kjer sem potem tudi ves moker in premražen vzel sobo in prespal. Na trasi je deževalo in nekaj časa tudi snežilo, oziroma je padalo babje pšeno. Ob padavinah se ceste spremenijo v potoke in hudournike. Vse je pobelilo in spremenilo makadam v drsalnico. Nisem imel kaj dosti volje slikati, preveč dela sem imel, da sem se v teh razmerah vrnil preko prelaza na 3.000m. Na poti nazaj sem pod prelazom srečal družbo Špancev s hudimi 4X4. So bili parkriani pod prelazom in gledali v belo dolino. Po kratkem pogovoru so tudi oni obrnili in se vrnili nazaj. Kar prijetno je bilo imeti ekipo za sabo, ker je prelaz dokaj težek za voziti. Nekaj slik je le narejenih, kar je bilo vremena. Tam v gorah se res hitro spreminja.

Offroada je bilo 5 ur, nekaj pobiranja in obračanja motorja, potem pa še kake pol ure do Imilchila, kjer sem potem prespal. 

[motolover]

Imilchil, berbersko mesto na 2.400m, kjer si lahko predstavljaš kako smo ljudje živeli pred 500 leti.

Čas se je ustavil, le vozila in plinske bombe za kuhanje in elektrika nekako nakazujejo, da se to dogaja danes. Kurjave nimajo, so utrjeni. V nekaterih sobah so nam, mehkužnim turistom, dali nekake premične peči na plin. Nisem bil ravno prepričan, da bi spal z njo v sobi, sem jo raje porinil na hodnik, ker je tako smrdelo po plinu. 

Mesto je živelo, brivec in frizer na sliki je delal, savna v đamiji je delala in mesarji na cesti so prodajali razne dele živali: kravjo glavo, neka drobovina na kavlju, slečena koza, le glava se je še drržala in bila kosmata. Blato povsod, psi so iskali kose mesa, ki jim jih je metal mesar in ljudje so se pripravljali na večerjo. K sreči je bilo okoli 0 stopinj in ni bilo muh in mrčesa. Poleti mora biti tam kar veselo.