Trans Morocco Trail

[motolover]

V začetku oktobra so objavili Trans Morocco Trail traso.

Avtor trase je Chris Scott, avtor knjig Morocco Overland, Sahara Overland, Adventure Motorcycling Handbook in drugih.

Zaenkrat je objavljeno 2.700km trase, po novem letu objavijo še preostanek. 

https://transmoroccotrail.org/faqs/

[motolover]

V drugi polovici oktobra sem odpeljal malo manj kot polovico objavljenih tras.

Štart do sedaj objavljene trase je pri Merzougi v puščavi, trasa gre proti Dadesu in potem čez 3.000m visoke prelaze in visoki Atlas. Določeni deli tras so bili nevozni zame z GS, ker je dva tedna prej močno deževje odneslo kar nekaj cest. V ekipi treh bi šlo tudi z večjimi adventure motorji, solo bi bilo bolj sigurno z motorjem do 150kg. In seveda dosti znanja vožnje po terenu. Slike sledijo.

 

[motolover]

Track K. Začetek TMT v Merzougi. 

[motolover]

Trasi L in M. Nekaj asfalta, veliko terena.

 

[motolover]

Še nekaj slik s trase M.

L in M sta bili skupaj dolgi 384km, vozil sem 11h10', časa je šlo pa kako uro več.

Prespal v "hotelčku" na 2.400m in pri 0 stopinjah. Kurjave ni bilo, tam je v glavnem sploh nimajo. Te Berneri so utrjeni kot hudič. 

Spoznal dva mlada Francoza, eden na eni cestni Hondi, drugi na Himalayanu. 

Dobra večerja v mrzli jedilnici in na spanje.

Zajtrk zunaj na terasi, mimo se je spet pripeljal Anglež Simon z Defenderjem s katerim sva dan prej odpeljala del terena.

Smer v 20km oddaljen Imilchil na tankanje in nazaj v hrib na traso N.

 

[motolover]

Trasa N je prekrasna, ampak žal neprevozna. Del ceste je odnesel hudournik in sem moral po nekaj urah vožnje obrniti nazaj in se vrniti v Imilchil, kjer sem potem tudi ves moker in premražen vzel sobo in prespal. Na trasi je deževalo in nekaj časa tudi snežilo, oziroma je padalo babje pšeno. Ob padavinah se ceste spremenijo v potoke in hudournike. Vse je pobelilo in spremenilo makadam v drsalnico. Nisem imel kaj dosti volje slikati, preveč dela sem imel, da sem se v teh razmerah vrnil preko prelaza na 3.000m. Na poti nazaj sem pod prelazom srečal družbo Špancev s hudimi 4X4. So bili parkriani pod prelazom in gledali v belo dolino. Po kratkem pogovoru so tudi oni obrnili in se vrnili nazaj. Kar prijetno je bilo imeti ekipo za sabo, ker je prelaz dokaj težek za voziti. Nekaj slik je le narejenih, kar je bilo vremena. Tam v gorah se res hitro spreminja.

Offroada je bilo 5 ur, nekaj pobiranja in obračanja motorja, potem pa še kake pol ure do Imilchila, kjer sem potem prespal. 

[motolover]

Imilchil, berbersko mesto na 2.400m, kjer si lahko predstavljaš kako smo ljudje živeli pred 500 leti.

Čas se je ustavil, le vozila in plinske bombe za kuhanje in elektrika nekako nakazujejo, da se to dogaja danes. Kurjave nimajo, so utrjeni. V nekaterih sobah so nam, mehkužnim turistom, dali nekake premične peči na plin. Nisem bil ravno prepričan, da bi spal z njo v sobi, sem jo raje porinil na hodnik, ker je tako smrdelo po plinu. 

Mesto je živelo, brivec in frizer na sliki je delal, savna v đamiji je delala in mesarji na cesti so prodajali razne dele živali: kravjo glavo, neka drobovina na kavlju, slečena koza, le glava se je še drržala in bila kosmata. Blato povsod, psi so iskali kose mesa, ki jim jih je metal mesar in ljudje so se pripravljali na večerjo. K sreči je bilo okoli 0 stopinj in ni bilo muh in mrčesa. Poleti mora biti tam kar veselo. 

 

[Kugelschreiber]

To je to. To je waw faktor. Total respect. 

[Snečer]

Ja, hvala za prispevek, wov pa zame ni, prepusta pokrajina

[motolover]

5 hours ago, Snečer said:

Ja, hvala za prispevek, wov pa zame ni, prepusta pokrajina

Maroko je velik, par sto km stran je vse zeleno. 

[motolover]

 

V Imilchilu sem torej prespal. Soba na sliki je stala 14€. Cene v teh delih Maroka so nekako med 14€ in 25€. Malo se je dobro tudi pogajati, da se rezervirati preko Bookinga, ampak zna biti dražje. Nikjer nisem imel problema dobiti sobe, v vsaki vasi je kak "hotelček". Na ven so bolj bogi, notri pa lepo urejeni. Hrana? Kakor za koga. Meni ne odgovarja, jedo samo cuker in kruh. Še sladkorčki v vrečki so 12g. Čaja brez sladkorja sploh ne dobiš, sem pil kar vodo. So po sladkorni tipa 2 med prvih deset držav po svetu.

Torej, iz Imilchila sem šel proti mestecu Anergui, ki je tudi na trasi TMT. To je spet eno gorsko srednjeveško mesto. Sem šel po cesti, ker tista pot čez hribe prejšnji dan ni bila prevozna. Pričakoval sem lahko vožnjo, ampak jje bila vse prej kot to. 50m dolge blatne luže preko ceste, za katere ne veš koliko so globoke. Lepo peš preko v vodo do kolen, da preveriš globino in slučajno kaj ne zabluziš v kaki luknji. Cesta je bila na nekaterih delih asfaltna, na nekaterih je bil razpadajoč asfalt in na nekateri drseče blato na makadamu. Malo je bilo treba tudi pobirati. Glinena drsalnica in čez take dele je treba lepo počasi v prvi in z obema nogama po tleh, ker te naenkrat spodnese, da še veš ne kdaj.  Kot na ledu. Iz mesta ven pelje kakih 50km skozi kanjon, reka, skale in la piste, kot rečejo taki cesti. Lepo je  in končno se je tudi ogrelo na lepih 25 stopinj. Na te cesti sem spet srečal Simona z Defenderem. Ker je imel tehnične težave z elektriko na avtu, sva naslednjih 150km vozila skupaj, da bi mu lahko kako pomagal, če bi bilo treba. Srečaš praktično nikjer, nikogar. PO celem dnevu vožnje sem napel nek hotelček in tu prespal. Drugi del dneva je bil spet dež, tako, da sta topel tuš in postelja kar prav prišla.

[motolover]

Zadnja slika sobe je bila iz prejšnjega hotela. 

Ta hotelček na predzadnji sliki prejšnje objave je bil notri zelo lepo urejen. Neko turistično mestece, izhodišče za treking ture v gore, ki so tam okoli visoke preko 4.000m. Cene primerne, za sobo z zatrkom je hotel 45€, isto je bilo na Bookingu. Dobil sem za 25€. Malo je jamral, ampak je šlo. Sem bil edini gost in sva kar na dolgo klepetala o vsemogočem. Vmes je eno odmolil, ker je bil ravno večer  

Zjutraj ni več deževalo, pričakal me je le sonček in 10 stopinj. Na prelazu zgoraj je bilo 0. Prekrasni razgledi in nov asfalt. Kot bi bil kje v Švici. Spodaj pa spet makadami in luknje. 

Trasa je peljala po nekih rečnih strugah in po kakih 200km sem prišel v mesto, ker sem natočil gorivo, kupil vodo in zopet zavil na naslednjo traso z oznako Q.  Ta je bila popolnoma drugačna od prejšnje. Mivka, skalnat teren in pokrajina kot v kavbojskih filmih. Enkrat sem v mivki prebrnil motor. Naredil napako, da nisem prej spustil gum in tudi, da nisem dodal gasa, ko se je vgreznilo. Poln tank in sem izgubil ravnotežje. Nekaj kopanja in treninga in motor sem spet spravil pokonci. Spustil gume in naprej je šlo z lahkoto. Trasa je bila dolga 80km, nobene hiše in nobene žive duše nikjer. 

V naslednjem kraju sem poiskal prenočišče. Na recepciji je hotel 45€, Booking je kazal 26€. Kliče šefa, ta se ne da in vztraja na 45€. Kliknem na Booking in dobim sobo z zajtrkom za 26€. Potem je šlo za to ceno. Ni jih ravno za razumeti, mogoče je misli, da bom kar plačal njegovo ceno, ker je bil že večer. 

Tu smo bili že bližje puščavi in temperature so bile normalne. 20 zvečer, 28 čez dan.

 

[Luka66]

Maroko je zanimiv in raznolik za vozit, še posebej v nekih jesenskih ali pomladnih dnevih in  za nas normalnih temperaturah, lahko le malo ponagaja deževje......super raziskovalna tura, sploh s teškašem 👍 💪     sam pa samo, ko sem videl sliko njihovega tajina, sem skoraj dobil drisko 🤪    tam se je nisem mogel rešit cel teden, z vsemi možnimi praški, dokler nisem dobil CCole..... kk je bilo s prebavo?

[motolover]

27 minutes ago, Luka66 said:

Maroko je zanimiv in raznolik za vozit, še posebej v nekih jesenskih ali pomladnih dnevih in  za nas normalnih temperaturah, lahko le malo ponagaja deževje......super raziskovalna tura, sploh s teškašem 👍 💪     sam pa samo, ko sem videl sliko njihovega tajina, sem skoraj dobil drisko 🤪    tam se je nisem mogel rešit cel teden, z vsemi možnimi praški, dokler nisem dobil CCole..... kk je bilo s prebavo?

Tistega na sliki nisem jedel, Francoza sta.  Glede prehrane sem bolj asketski. Sladkorna tip 1 na inzulinu, ne dopušča kaj dosti eksperimentiranj. Sploh ne, če si sam in voziš po odročnih poteh, kjer ni po cel dan nikogar. 

Sicer je pravilo, da tam ne smeš jesti sadja, zelenjave, solat, česarkoli kar ni kuhano. Sadje samo tisto, ki se ga da olupiti. Še kruh je problematičen, ker ga prekladajo z umazanimi rokami. Voda mora biti obvezno iz plastenk, če se tuširaš, moraš paziti, da je ne dobiš v usta in podobno. Pri umivanju zob vse izpljuniti ali najraje kar z vodo iz plastenke.

Meni tudi ni problem, če dan, dva sploh ne jem, sem adaptiran na to. Tri konzerve sardin so včasih vsa prehrana čez dan. Jajca kupim ob cesti in jih skuham v Jetboilu. Tako gre brez problema nekaj tednov.  So imeli znanci, ki sem jih spoznal na poti dosti težav. En je celo deset dni bolehal v enem zabačenem hotelčku, preden je lahko nadaljeval pot.