Skoči na vsebino

Usodni trenutek nezbranosti


Pravokotar

Priporočene objave

po zadnji prebrani knjigi S. Hawkinga pa tudi o sedanjosti lahko zanimivo razmišljamo...namreč sedanjosti ni...ker ko se trenutek zgodi ni več sedanjost ampak je takoj preteklost...torej je samo prihodnost vsak trenutek, ki se bo še zgodil in pa preteklost, takoj ko se sedanjost zgodi je že preteklost...torej sedanjosti ni.... :unsure: :wacko:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

po zadnji prebrani knjigi S. Hawkinga pa tudi o sedanjosti lahko zanimivo razmišljamo...namreč sedanjosti ni...ker ko se trenutek zgodi ni več sedanjost ampak je takoj preteklost...torej je samo prihodnost vsak trenutek, ki se bo še zgodil in pa preteklost, takoj ko se sedanjost zgodi je že preteklost...torej sedanjosti ni.... :unsure: :wacko:

To je na nek način res. V bistvu so tako preteklost kot sedanjost in prihodnost človeški konstrukti, ki nam pomagajo pri razlagi in razumevanju narave. Gre le za spremembe. Brezčasje bi pomenilo, da vse miruje.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Res s tvojim časom je tako,

da ne glede na to,

kaj ti z njim počneš,

se vedno skozi njega,

dogajata dve stvari:

Ali ti skozi svoj čas od sebe bežiš,

ali pa skozi njega v sebi pristajaš... :)

Kadar stvari počneš zato,

da bi se zamotil(a),

oziroma, da ti ne bi bilo dolgčas, ali hudo,

vedno le bežiš od sebe...

Ja prtljago duše lahko odložiš le tako,

da preko svojih dnevnih aktivnosti

s svojo dušo stalno čutiš,

to notranjo izpolnjujočo povezavo.

To je tisto, kar res odlaga,

njena bremena v tvoj pretekli čas,

kar te res pripravlja,

na tvoj notranji let,

tvojega srčnega, srečnega brezčasja. :)

(Stojči)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 1 leto pozneje...

Včeraj sem letel. Popolnoma nepričakovano, popolnoma brez pričakovanj, ne vem kako visoko, ne vem kako dolgo.

Spomnim se, da je moj let spremljala tišina. Tišina brez izraza, brez globjega pomena, bila je dolgočasna suhoparna tišina. Tudi zvezde sem videl, bile so štiri. Niso bile lepe, bile so prav grde. Podobne so bile kamnom na zidarjevi lopati, trenutek preden jih vrže v temelj štirinadstropne hiše, kjer jih nihče nikoli več ne bo videl. Tudi ptice sem videl. Niso bili to božanski žerjavi, ki letijo proti sončnemu zahodu in polni simbolike porajajo vprašanja o skrivnostih onstranstva. Bili so trije vrabci, čisto navadni vrabci. Ta levi je bil prehlajen, mogoče je imel gripo. Tudi sonca, vira energije, toplote in življenja nisem videl, bila je megla, brezvezna megla. Čemu sem sploh letel?

Ko sem se zbral, sem otresel prah s svojih hlač. Bolela me je leva polovica moje sedalne površine, ter desno koleno. Ob pogledu na lestev, sem ugotovil, da sem jo zvil in ji odlomil eno od štirih tac. V meni se je prebudilo edino globoko vprašanje mojega leta: "In kako naj zdaj do konca poštriham okno?" :unsure:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Usodni trenutek nezbranosti?.... :hmm: :hmm: :hmm:

Pred 26 leti, :slap: sedmimi meseci in tremi dnevi, ko je pred fajmoštrom izjavila:

"Če nebi bil ves sešraufan, še pred oltarjem stati nebi mogel"! :o :o

No, še dokaz več, :eek: da sem bil že takrat, zagrizen motorist.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 5 let pozneje...

U trenutku nezbranosti sem neke noči usodnega leta 2008 ostala sredi ceste brez vsega ....samo u štrumpantelnih.... Nekdo mi je hotel vrniti milo za drago, ker sm ga nekoč

za zajebancijo zaklenila v tovornjak .... :lol1:

  • Všeč mi je 3
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

U trenutku nezbranosti sem neke noči usodnega leta 2008 ostala sredi ceste brez vsega ....samo u štrumpantelnih.... Nekdo mi je hotel vrniti milo za drago, ker sm ga nekoč

za zajebancijo zaklenila v tovornjak .... :lol1:

:lol: :lol: :lol: :lol: :lol:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

U trenutku nezbranosti sem neke noči usodnega leta 2008 ostala sredi ceste brez vsega ....samo u štrumpantelnih.... Nekdo mi je hotel vrniti milo za drago, ker sm ga nekoč

za zajebancijo zaklenila v tovornjak .... :lol1:

To bi pa rad vido!!!!! :OK:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Tega filma si pa ne želim še kdaj doživet...

Malo je manjkalo,da bi odšla peš do doma samo v... sam se je tip kasneje skoliral in mi vrnil vse nazaj...

Je pa res da se še danes smejim na ta račun. Me je pa izučilo, da sem zajebancijo znižala na minimum

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

U trenutku nezbranosti sem neke noči usodnega leta 2008 ostala sredi ceste brez vsega ....samo u štrumpantelnih.... Nekdo mi je hotel vrniti milo za drago, ker sm ga nekoč

za zajebancijo zaklenila v tovornjak .... :lol1:

A ti štrumpantelne nosiš?

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Miliy narobe sm se izrazla...mogla bi napisat fuk štunfe....

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Miliy narobe sm se izrazla...mogla bi napisat fuk štunfe....

Sj sem že prvič razumel, sam sem hotu še enkrat slišat :grim To bi pa res rad vidu :kva2:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Miliy morda kdaj v gledališču al pa u filmu......al pa če boš kdaj po pomoti kukal v okno moje sobe.... :lol:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Miliy morda kdaj v gledališču al pa u filmu......al pa če boš kdaj po pomoti kukal v okno moje sobe.... :lol:

Tk dolgo pa res ne bom čakal, le nisem več rosno mlad :grrr bom raj kako drugo nahvalil.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ah, kje so tisti časi, ko so se sem noter pisale zgodbice o tistih najbolj posebnih trenutkih nezbranosti? :sleep2:

Verjetno v tistih predkambrijskih časih še niste obvladali kreativnega intoniranja enozložnic. Pol ste bili pa prisiljeni pisati dolge in neberljive klobase, ob prebavljanju katerih je vsakdo omagal najkasneje na polovici. Na koncu pa nihče, vključno z avtorjem samim, ni vedel, kaj zaenga hudiča je pisec sploh hotel povedati.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

In še ena zanimiva..... Kot pomožna mizarka sem imela priložnost, da sem bila za kazen poslana na montaže na policijske postaje po vsej Sloveniji.... In tam smo skupaj z mizarji montirali pohištvo na policijskih postajah....

Samo eden pa je znal.... Priti do mojega srca....

Ah, preveč osebno...

  • Všeč mi je 2
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

In še ena zanimiva..... Kot pomožna mizarka sem imela priložnost, da sem bila za kazen poslana na montaže na policijske postaje po vsej Sloveniji.... In tam smo skupaj z mizarji montirali pohištvo na policijskih postajah....

Samo eden pa je znal.... Priti do mojega srca....

Ah, preveč osebno...

uh ta je pa imel dolgega ...

  • Všeč mi je 3
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

uh ta je pa imel dolgega ...

Al pa ne... najprej jo je toliko ustrašil, da ji je padlo srce v hlač(k)e... pol pa ni bilo več toliko daleč... :P

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

V moj spomin prihaja noro leto 2008... Kot aranžerka sem imela izredno smolo dobiti službo, zato sem bila primorana poprijeti za vsako delo,ki je prišlo na mojo pot...

Leta 2008 so me zaposlili v mizarskem podjetju kot pomožno mizarko...In čez nekaj mesecev se je začela romantična-komedija v živo,ki je najbrž ne bom pozabila nikdar....

V tem podjetju je še pred mojim rojstvom delal moj oče,ki so se ga zaposleni spomnili, da je v nekem svojem besu majstra vrgel v mizarske stroje in dobil odpoved...

In imela sem to prednost, da so me s prva gledali malo s strahom...A kasneje so uvideli, da se z menoj lahko pogovarjajo, smejejo...in da se me nimajo kaj bati. Postali smo dobri sodelavci in dobri prijatelji...

Z veseljem sem hodila v službo,delala najprej na robni, potem v montaži sestavljala pohištvo... In kasneje zaradi spora s sodelovcem poslana na teren,kar je bila zame ubistvu prednost...

Po 5 mesecih dela v podjetju pa je mojo pozornost pritegnil zunanji sodelavec podjetja, saj je bil edini, ki me ni pozdravil od prvega dne ko sem prišla v podjetje, edini, ki mi ni rekel niti ene pocukrane besede, edini, ki je mimo mene hodil hladen in bil oh in sploh... Usoda je hotela, da sem bila neki dan poklicana za pomoč še v skladišče, kjer je bilo treba vse omare komisionirati in pripraviti za na pot...

In takrat sva prvič delala skupaj in takrat sem prvič utihnila in naredila vse tako kot je rekel ta moški tako imenovani "oh in sploh"...

Mizarji, ki so vmes hodili na pavzo ali na malico...So ga dražili, da morda bo pa njemu uspelo, da to "težko in trdo" dekle podere...

Pa sem jim zabrusila, da se še v nobenem podjetju nisem zapletla z zaposlenim, pa da se tudi tukaj ne mislim, sploh pa ne s takim norcem, ki še pozdravljati ne zna...

In takrat se je začela komedija. Ta moški je iznenada spregovoril, u trenutku se je začela najprej komedija, ki jo najbrž nisem videla v nobenem filmu...

"Aaaaa da si težka, počakaj kako znam biti jaz..."je dejal...

Ko sem s tistim mini vozom neki dan vozila omare in police v skladišče, se je iz enega ovinka pojavil on...In se z vso silo z viličarjem zaletel v moj voz, da sem padla na kolena...In se potem smejal ko ne vem kaj...

Kako mi je zavrelo, polna besa, sem se odločila da mu vrnem milo za drago... Skrila sem mu ključe, da je pred šefom ves zmeden hodil na okroglo in se spraševal kje so ključi...

In enkrat ko me je skoraj stisnil z viličarjem v kot je rekel:" Verjem, da mi ne uideš..." Jest pa sm mu zabrusila, da mi ni do takih norcev in naj si poišče drugo...

Nihče ni vedel, kako me je rjacal... Vsi so samo vedeli,da sem nedostopna, da ne seksam in da se še ni rodil zame...

Tisto leto je bil v mojem srcu, tisto leto nama je bilo lepo... Žal podjetju proti koncu leta ni šlo najboljše, vse novince so odpustili, kasneje so zaprli podjetje...

Izguba službe je za zidovi mojega doma med domačimi prinesla same konflikte, čeprav nisem bila kriva ničesar... Polno družinskih prepirov je pripeljalo do tega, da tudi njega nisem več hotela videti... Ne njega, ne nikogar drugega...

Konec leta 2008 je bilo najhujše v mojem življenju...mojo dušo je preplavila žalost...

Nikdar mu nisem povedala, da sem ga imela takrat najraje na svetu...

  • Všeč mi je 3
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Kaj ti bo zdj pomagal viličar ko je že vse mimo... :slap:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 1 mesec pozneje...

V moj spomin prihaja noro leto 2008... Kot aranžerka sem imela izredno smolo dobiti službo, zato sem bila primorana poprijeti za vsako delo,ki je prišlo na mojo pot...

Leta 2008 so me zaposlili v mizarskem podjetju kot pomožno mizarko...In čez nekaj mesecev se je začela romantična-komedija v živo,ki je najbrž ne bom pozabila nikdar....

V tem podjetju je še pred mojim rojstvom delal moj oče,ki so se ga zaposleni spomnili, da je v nekem svojem besu majstra vrgel v mizarske stroje in dobil odpoved...

In imela sem to prednost, da so me s prva gledali malo s strahom...A kasneje so uvideli, da se z menoj lahko pogovarjajo, smejejo...in da se me nimajo kaj bati. Postali smo dobri sodelavci in dobri prijatelji...

Z veseljem sem hodila v službo,delala najprej na robni, potem v montaži sestavljala pohištvo... In kasneje zaradi spora s sodelovcem poslana na teren,kar je bila zame ubistvu prednost...

Po 5 mesecih dela v podjetju pa je mojo pozornost pritegnil zunanji sodelavec podjetja, saj je bil edini, ki me ni pozdravil od prvega dne ko sem prišla v podjetje, edini, ki mi ni rekel niti ene pocukrane besede, edini, ki je mimo mene hodil hladen in bil oh in sploh... Usoda je hotela, da sem bila neki dan poklicana za pomoč še v skladišče, kjer je bilo treba vse omare komisionirati in pripraviti za na pot...

In takrat sva prvič delala skupaj in takrat sem prvič utihnila in naredila vse tako kot je rekel ta moški tako imenovani "oh in sploh"...

Mizarji, ki so vmes hodili na pavzo ali na malico...So ga dražili, da morda bo pa njemu uspelo, da to "težko in trdo" dekle podere...

Pa sem jim zabrusila, da se še v nobenem podjetju nisem zapletla z zaposlenim, pa da se tudi tukaj ne mislim, sploh pa ne s takim norcem, ki še pozdravljati ne zna...

In takrat se je začela komedija. Ta moški je iznenada spregovoril, u trenutku se je začela najprej komedija, ki jo najbrž nisem videla v nobenem filmu...

"Aaaaa da si težka, počakaj kako znam biti jaz..."je dejal...

Ko sem s tistim mini vozom neki dan vozila omare in police v skladišče, se je iz enega ovinka pojavil on...In se z vso silo z viličarjem zaletel v moj voz, da sem padla na kolena...In se potem smejal ko ne vem kaj...

Kako mi je zavrelo, polna besa, sem se odločila da mu vrnem milo za drago... Skrila sem mu ključe, da je pred šefom ves zmeden hodil na okroglo in se spraševal kje so ključi...

In enkrat ko me je skoraj stisnil z viličarjem v kot je rekel:" Verjem, da mi ne uideš..." Jest pa sm mu zabrusila, da mi ni do takih norcev in naj si poišče drugo...

Nihče ni vedel, kako me je rjacal... Vsi so samo vedeli,da sem nedostopna, da ne seksam in da se še ni rodil zame...

Tisto leto je bil v mojem srcu, tisto leto nama je bilo lepo... Žal podjetju proti koncu leta ni šlo najboljše, vse novince so odpustili, kasneje so zaprli podjetje...

Izguba službe je za zidovi mojega doma med domačimi prinesla same konflikte, čeprav nisem bila kriva ničesar... Polno družinskih prepirov je pripeljalo do tega, da tudi njega nisem več hotela videti... Ne njega, ne nikogar drugega...

Konec leta 2008 je bilo najhujše v mojem življenju...mojo dušo je preplavila žalost...

Nikdar mu nisem povedala, da sem ga imela takrat najraje na svetu...

Zanimivo tole.

Mizarka, pa....kreten....romanca... Bom še mal' razmislu.. :hmm:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!