Josip Broz - TITO

[otko]

Moji podatki so od vira. Banke. Jih stric googy takoj najde. N'č po spominu flancat!

20 plač za golfa lahko daš tudi danes. S tem da se proizvodi ves čas cenijo. Kot sem omenil, še leta nazaj je bil pa bicikel veliko plač.

O kolapsu, vzrokih in povodih zanj bi lahko pa še dolgo debatirali. In to ne samo notranjih!

Ja leta 1966 ob konverziji dinarja je bil tečaj 312,5 dinarja za 100 mark, torej je takrat povprečna plača v markah znašala okrog 280 mark. Sicer je dinar konstantno zgubljal napram marki nekje 10-15% letno, po drugi strani je bila pa inflacija vseskozi precej visoka...kakorkoli že, tisto o 2000 nemških markah plače je malo za lase privlečena...

[gusar]

Če si tako razumel ok. ........so mi pa, zanimivo, padle v oko slike vas treh v vaših profilih, pa skupaj z vašim pisanjem ...mislim, da mi sploh ni treba nadaljevat...

Zato pa so take,da ti padejo v oko.Kajti argumenti ti pač ne grejo v butico,koj vse skozlaš.

[gusar]

Ja leta 1966 ob konverziji dinarja je bil tečaj 312,5 dinarja za 100 mark, torej je takrat povprečna plača v markah znašala okrog 280 mark. Sicer je dinar konstantno zgubljal napram marki nekje 10-15% letno, po drugi strani je bila pa inflacija vseskozi precej visoka...kakorkoli že, tisto o 2000 nemških markah plače je malo za lase privlečena...

1966 nisi mogu z povprečno plačo kupit golfa!

[otko]

1966 nisi mogu z povprečno plačo kupit golfa!

Seveda ne, ker jih sploh še niso delali. Ampak debata teče o nečem drugem...

[Darko3g]

Jaz se spomnim le, da sem leta 1985 imel kot strojni inženir v TAMu plače okoli 400 DM in mi je bilo nerodno v Avstriji razlagat kako plačo imam.

Res pa je, da večina ni imela težav s tedanjim "tiranskim" režimom (brali oz. slišali smo o posameznikih, ki so verjetno želeli več - mi smo imeli dovolj oprane možgane, da nismo čutili te tiranije.

Delali smo (no v službi smo bili) od šestih do dveh - pozimi sem po službi lahko še vsaj dve uri smučal, poleti smo imeli skoraj ves popoldan fraj, ni bilo problema s šolanjem, zdravstvom, službo, penzijo, lačnih skoraj ni bilo, na dopuste so hodili skoraj vsi, iznajdljivi pa so bili že takrat dovolj bogati - niso pa tako izstopali kot danes, predvsem, ker ni bilo toliko izkoriščanja. Krasne službe so bile na bencinskih črpalkah, poslovodje trgovin, trgovski potniki, avtoprevozniki in določeni obrtniki. Direktorji so bili večinoma tehnično izobraženi ljudje, ekonomisti so bili bolj finančni direktorji.

Skratka - ni bilo idealno, vsekakor pa manj stresno, kot danes.

Vprašanje pa je, če bi tak sistem vzdržal na dolgi rok, zlasti v sedanjem času globalne konkurence.

[Bremzer]

1966 nisi mogu z povprečno plačo kupit golfa!

Lahko si kupu Opel Kadeta za 12K DM + carina s tem,da si moral dokazovati izvor Mark srečo je imel tisti,ki je imel v sorodu kakega zdomca ! ! leta 1982 sem dal v Švici 6800 SFRS za rabljen Reno 18 GTS (1600 ccm) in za carino skoraj 2X-no vrednost tega avtomobila točno 12000 (dvanajst tisoč) DM. Pri nas v takratnem IMV-eju je stal nov Reno 18 z 1400 ccm mašino 19000 DM sploh nevem koliko je bila dolga čakalna doba brez poznanstva-korupcije ga sploh nisi mogel dobiti !

[brojedan]

1966 nisi mogu z povprečno plačo kupit golfa!

Tale je pa res gusarska!

KDAJ pa si lahko in

KJE na tem Planetu Opic

si lahko za povprečno plačo lahko kupil Golfa?

Pizda, če bi temu bilo tko, potem bi vsakdo

s takimi možnostmi začel z biznisom

"Golf import-export" .. da ne govorim o kakih "Japoncih".

:010 :010 :010 :010

[sayo]

Tale je pa res gusarska!

KDAJ pa si lahko in

KJE na tem Planetu Opic

si lahko za povprečno plačo lahko kupil Golfa?

Pizda, če bi temu bilo tko, potem bi vsakdo

s takimi možnostmi začel z biznisom

"Golf import-export" .. da ne govorim o kakih "Japoncih".

:010 :010 :010 :010

To je mislu golfa dvojku dizela

[RSTDRIVER]

pravjo, de je pršu pogledat, kako nam gre.....

[Rude Boy]

ob nedeljskih večerih namesto Marija, na nacionalki vrtijo dokumentarec režiserja Lordana Zafranovič ( Okupacija v 26 slikah, Somrak stoletja/Testament idr.) o Starem, Joži, Titu ! Zanimiv pristop k filmu katerega so naredili priče dogodkov in seveda zanimiva zgodba ! Trenutno so v vojnih letih 41-43 !

RTVSLO

Ena osrednjih oseb serije je Herta Haas, Titova druga žena. Po besedah režiserja je določila ozračje, ki ga je moral nato doseči pri vseh drugih pričah. "Govorila je izjemno čustveno in natančno. Spominjala se je podrobnosti izpred 60 let. Nikoli prej še ni ničesar pripovedovala, zdaj je prvič čustveno predstavila Tita. Brez nje Tito ne bi bil, kar je bil. Vse niti je držala v rokah, navdihovala ga je in usmerjala. Čeprav je bila ves čas v ozadju, je bila junakinja." In med njima je vladala neverjetna ljubezen. Tito ji je začel dvoriti v Parizu po dveh ali treh dneh poznanstva, sama pa mu je rekla: "Veš kaj, v Pariz nisem prišla po ljubezenske avanture. Hotela sem si ogledati Pariz in ves ta spektakel okoli svetovne razstave. Rekla sem, da imam v Sloveniji fanta, ki boleha za tuberkulozo in on je to sprejel. Ko sva se poslavljala, mi je rekel: 'Dobro je, da greš.' Pomislila sem: 'Kaj je zdaj to.' Rekel je: 'Veš, čutim, da bi se lahko močno zaljubil vate. To pa ni za revolucionarja. Revolucionar mora biti popolnoma svoboden, da lahko dela s polno močjo.' Na to nisem odgovorila nič. Poslovila sva se, se poljubila, odšla sem domov, on pa se je vrnil v mesto."

Druga zelo pomembna oseba v seriji je Jovo Kapičić, ki je bil vseskozi ob Titu, pozneje pa je sprejel vlogo šefa na Golem otoku. Režiserju se zdi Kapičić simpatičen, ker je iskren človek, ki govori odprto in čustveno ter je zelo dragocen za film. Tito ga je imel rad kot "norega" Črnogorca. Njegov odnos s Titom je političen, pa tudi zelo oseben, saj je bila Davorjanka njegovo dekle preden "mu jo je vzel Tito". Zaradi Davorjanke je Herta Haas tudi odšla.

[gusar]

Ste pa klukci! Ja valda,da 66ga nis mogu kupt golfa pa tu z takratno plačo ne.65ga sem imel prvo plačo (pčitniško) 51000 din rogov kolo na tri brzine un na zajlo pa je komplet z lučjo in dinamo koštov 56000 din tako,da sem si moral od fotra sposodit 5000.Mu sem pa takrat15 let.

[brojedan]

To je mislu golfa dvojku dizela

.. se mi je zdelo

ob nedeljskih večerih namesto Marija, na nacionalki vrtijo dokumentarec režiserja Lordana Zafranovič ( Okupacija v 26 slikah, Somrak stoletja/Testament idr.) o Starem, Joži, Titu ! Zanimiv pristop k filmu katerega so naredili priče dogodkov in seveda zanimiva zgodba ! Trenutno so v vojnih letih 41-43 !

RTVSLO

Ena osrednjih oseb serije je Herta Haas, Titova druga žena. Po besedah režiserja je določila ozračje, ki ga je moral nato doseči pri vseh drugih pričah. "Govorila je izjemno čustveno in natančno. Spominjala se je podrobnosti izpred 60 let. Nikoli prej še ni ničesar pripovedovala, zdaj je prvič čustveno predstavila Tita. Brez nje Tito ne bi bil, kar je bil. Vse niti je držala v rokah, navdihovala ga je in usmerjala. Čeprav je bila ves čas v ozadju, je bila junakinja." In med njima je vladala neverjetna ljubezen. Tito ji je začel dvoriti v Parizu po dveh ali treh dneh poznanstva, sama pa mu je rekla: "Veš kaj, v Pariz nisem prišla po ljubezenske avanture. Hotela sem si ogledati Pariz in ves ta spektakel okoli svetovne razstave. Rekla sem, da imam v Sloveniji fanta, ki boleha za tuberkulozo in on je to sprejel. Ko sva se poslavljala, mi je rekel: 'Dobro je, da greš.' Pomislila sem: 'Kaj je zdaj to.' Rekel je: 'Veš, čutim, da bi se lahko močno zaljubil vate. To pa ni za revolucionarja. Revolucionar mora biti popolnoma svoboden, da lahko dela s polno močjo.' Na to nisem odgovorila nič. Poslovila sva se, se poljubila, odšla sem domov, on pa se je vrnil v mesto."

Druga zelo pomembna oseba v seriji je Jovo Kapičić, ki je bil vseskozi ob Titu, pozneje pa je sprejel vlogo šefa na Golem otoku. Režiserju se zdi Kapičić simpatičen, ker je iskren človek, ki govori odprto in čustveno ter je zelo dragocen za film. Tito ga je imel rad kot "norega" Črnogorca. Njegov odnos s Titom je političen, pa tudi zelo oseben, saj je bila Davorjanka njegovo dekle preden "mu jo je vzel Tito". Zaradi Davorjanke je Herta Haas tudi odšla.

Jasno, da zdaj, ko je TITO mrtev, so vsi zaslužni za to, da je bil kar je bil - razen seveda njega samega.

ON bi brez teh "odločilnih" oseb v svojem življenju bil čista ničla in nikakor ne mogel najti v

tisti množici, ki se je nabirala okoli njega, nadomestkov.

Šur-da-ne ... :grim Pizda tale Planet Opic je res cel na nivoju Butal ...

Ste pa klukci! Ja valda,da 66ga nis mogu kupt golfa pa tu z takratno plačo ne.65ga sem imel prvo plačo (pčitniško) 51000 din rogov kolo na tri brzine un na zajlo pa je komplet z lučjo in dinamo koštov 56000 din tako,da sem si moral od fotra sposodit 5000.Mu sem pa takrat15 let.

OK, gusar .. smo "kljukci". Se strinjam. Priznam VSE ...

Ampak še vedno mi nisi povedal, ne glede na tvoj

fenomenalni Rog-picikl (jaz sem ga tudi imel .. pa Pony Express tudi - slika) mi nisi odgovoril:

KDAJ in KJE je lahko kdorkoli na Planetu Opic za povprečno plačo qpil Golfa.

Pa ne se zdaj nefer ven vlečt s kakimi starimi "odpadnimi krši", ker se topčno ve

da ni bilo govora o takih.

BTW - danes je dober bicikl, kar je takrat Rogov vsekakor bi, tudi več od povprečne Butalske plače!

In zdaj?

Popravljeno November 7, 2012. Popravil brojedan

[Matori Hanzo]

...

Druga zelo pomembna oseba v seriji je Jovo Kapičić, ki je bil vseskozi ob Titu, pozneje pa je sprejel vlogo šefa na Golem otoku. Režiserju se zdi Kapičić simpatičen, ker je iskren človek, ki govori odprto in čustveno ter je zelo dragocen za film...

In če bi imeli tedanji letoviščniki na Golem vsaj malo smisla za tvitanje, bi gotovo kar mrgolelo zapisov v stilu:

"Plaža res ni taka kot na Havajih in pomije so le pogojno užitne, ampaq animatorji so pa nenadkriljivi. Zlasti Jovo, za frende Kapa, je svetovna faca."

[gusar]

.. se mi je zdelo

Jasno, da zdaj, ko je TITO mrtev, so vsi zaslužni za to, da je bil kar je bil - razen seveda njega samega.

ON bi brez teh "odločilnih" oseb v svojem življenju bil čista ničla in nikakor ne mogel najti v

tisti množici, ki se je nabirala okoli njega, nadomestkov.

Šur-da-ne ... :grim Pizda tale Planet Opic je res cel na nivoju Butal ...

OK, gusar .. smo "kljukci". Se strinjam. Priznam VSE ...

Ampak še vedno mi nisi povedal, ne glede na tvoj

fenomenalni Rog-picikl (jaz sem ga tudi imel .. pa Pony Express tudi - slika) mi nisi odgovoril:

KDAJ in KJE je lahko kdorkoli na Planetu Opic za povprečno plačo qpil Golfa.

Pa ne se zdaj nefer ven vlečt s kakimi starimi "odpadnimi krši", ker se topčno ve

da ni bilo govora o takih.

BTW - danes je dober bicikl, kar je takrat Rogov vsekakor bi, tudi več od povprečne Butalske plače!

In zdaj?

O madonca med vrsticam pa ne znate brat.Seveda ga nis mogu kupt nikol in ga tud z POPREČNO PLAČO nikol nauš.Zato pa sem napisu letco 66,sej še 101-k niblo.Ta pru motor je pa bil Laura leta68 žal nimam slike.Sem jo pa dva mesca nazaj prodal v Domžale.ker je mu en njihov član obletnico in so mu kupil motor za darilo.Mam pa še APN4 76 letnik bo pa ostau doma.

[brojedan]

O madonca med vrsticam pa ne znate brat.Seveda ga nis mogu kupt nikol in ga tud z POPREČNO PLAČO nikol nauš.Zato pa sem napisu letco 66,sej še 101-k niblo.Ta pru motor je pa bil Laura leta68 žal nimam slike.Sem jo pa dva mesca nazaj prodal v Domžale.ker je mu en njihov član obletnico in so mu kupil motor za darilo.Mam pa še APN4 76 letnik bo pa ostau doma.

Ja branje med vrsticami ni umetnost katero obvlada bralec, ampak je umetnost

katero obvlada pisec bralcu, da ta "med vrstcami" razume prikrito sporočilo.

Kakorkoli - ko prizna pola se mu prašta, za gusarje pa še 50%ni bonus.

Važno je, da znaš priznati napako, pa četudi jo potem malo zvrneš na mene.

Saj razumem - človek ne more sam pogoltniti vsega dreka.

Tako kot moja bivša banka, ki mi ni pred mesecem dni odobrila krede

in mi je očitala, da nisem v vlogi povedal,

da imam pri njih vezano vlogo, ko so priznali napako.

(V vlogi sploh ni predvidena rubrika za to!)

Pa sem z njihovim svetovalcem presedel

2 uri v sestavljanju prošenj in ONI imajo vse v pcju.

BTW - tako sem skoraj qpil Ural s prikolico.

Sedaj sem posledično v drugi banki, tu pa bo mortalo

preteči nekaj vode, da mi bodo zaupali.

[brojedan]

o Velikem Titu

Veliki Josip Broz - Tito (wikimedia.org)

Precej zanimivo in po svoje hudo žalostno je, da imajo vedno največ povedati tisti, ki jih sploh ni bilo zraven in v naši preljubi "drugi Švici" se vedno najde en kup pametnjakovičev. Je že res, da ima o dolgoletnemu jugoslovanskemu voditelju Josipu Brozu - Titu vsak svoje mnenje in lepo je slišati, da je to, kljub trudu nekaterih strankarskih kričačev, ki jim še materino mleko kaplja od ust, to v veliki meri svetlo in pozitivno. A naše mnenje zdaj ni pomembno. Zbrali smo nekaj velikih misli o Titu, ki so jih izjavili nekateri izmed največjih ljudi in najpomembnejših svetovnih voditeljev svojega časa.

Henry Gray, Daily Express, London, december, 1943

"Nekdanji kovinar Josip Broz je danes maršal TITO, vrhovni poveljnik narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Kot človek, ki Jugoslavijo osvobaja Nemcev, Tito že zaseda svoje mesto v zgodovini. Legende o njem se širijo po celem Balkanu. Za zahodni svet je bil Josip Broz Tito še do včeraj zelo skrivnostna osebnost. Toda zdaj, ko so zavezniki s partizani navezali tesnejše stike, ga začenjamo bolje spoznavati. čeprav Josip Broz Tito nima nobene vojaške oficirske šole, kaže neverjeten smisel za načrtovanje drznih vojaških operacij. Ko je njegova vojska postala velika, jo je kot druge regularne vojske postrojil v korpuse, divizije in brigade. Pripovedovali so mi, da se v bitki vedno izkaže kot zelo pogumen. V čem je skrivnost Titovega uspeha? Titu, ki je hkrati vodja komunistov, se je posrečilo, da je ljudi petih nacionalnosti organiziral v eno samo armado. Pojasnilo je enostavno: jugoslovanski narodi so se hoteli boriti, Josip Broz Tito pa je borec in je ustvaril vojaško organizacijo."

Winston Churchill, Neapelj, avgust, 1944

"Maršal Josip Broz Tito se ni izkazal samo kot velik vojskovodja, marveč tudi kot izreden državnik, ki je znatno prispeval k zedinjenju jugoslovanskih narodov."

Heinrich Himmler, šef gestapa, Berlin, 1944

"Rad bi vam navedel še en primer žilavosti, žilavost maršala Josipa Broza Tita. Reči moram, da je ta gospod star komunist in neomajen človek. Žal je naš nasprotnik. Po pravici si zasluži naslov maršala. Vendar ko ga dobimo, bomo z njim opravili takoj, o tem bodite prepričani. Naš sovražnik je, toda bil bi zelo vesel, ko bi Nemčija premogla kakšen ducat Titov, ljudi, ki bi znali tako voditi, ki bi bili tako odločni in tako trdnih živcev, da se ne bi nikoli predali, čeprav bi bili popolnoma obkoljeni. Ta človek ne razpolaga z ničemer, absolutno z ničemer. Neprestano je bil obkoljen, toda vedno je našel način, da se je prebil. Nikdar ni kapituliral. Mi vemo bolje kot do drugi, kakšne težave nam povzroča na srbskohrvatskem področju, ko se tako vztrajno bojuje."

Franklin Roosevelt, predsednik ZDA, 1944

"Odločitev Josipa Broza Tita, da se bo Jugoslavija bojevala proti nacistom, pomeni prelomnico v zgodovini druge svetovne vojne."

J. V. Stalin, Moskva, 1946

"Pazi na zdravje, Evropa te bo potrebovala."

Tagora, predsednik KP Indije, New Delhi, 1954

"Josip Broz Tito ima izreden dar, da prisluhne glasu ljudstva, da gradi na trdnih tleh in da ustvarja v nemogočem. Njegove misli so enostavne ali bolje rečeno običajne in zato živijo v vsakdanji praksi."

Che Guevara, Havana, 1959

"Najin dvourni pogovor se je skoraj izključno nanašal na vprašanje Kube, na njeno politiko in notranje probleme, pa tudi na tiste s tujino. V tem pogovoru se je pokazalo veliko zanimanje predsednika Josipa Broza Tita za našo deželo in globalno poznavanje Kube in Amerike sploh, kar je na nas napravilo izreden vtis."

Ibrahim Abud, sudanski predsednik, Kartum, 1960

"Nikdar ne bomo pozabili, da ste vi, gospod predsednik Josip Broz Tito, takrat, ko zle sile na svojem pohodu niso naletele na nobeno oviro, pozvali svoje ljudstvo k uporu proti tem silam in da ste predstavljali resnično upanje v svobodi in pravi simbol zmage.Naše občudovanje pa se je še povečalo, ko ste takoj po zmagi svoje lastne napore in napore svojega ljudstva usmerili v ustvarjanje pogojev, ki bi preprečili ponovitev vojne, za kar gre zasluga načelu miroljubnega sožitja med narodi, katerega prvi zagovornik ste prav vi."

Jean Paul Sartre, književnik, Pariz, 1961

"Neuvrščenost pomeni aktivni boj proti blokoma. Tako je govoril predsednik Josip Broz Tito. Njegov govor je v tem pogledu zelo pomemben. Bil sem srečen, da sem lahko slišal tako odločne zahteve po miru, razorožitvi, ukinitvi jedrskih poskusov, po odstranitvi vojaških baz s tujih ozemelj. Neuvrščenost ne pomeni nepovezanosti, pač a pomeni skupno voljo, ki je gonilna sila v boju za mir oziroma za odstranitev imperializma in kolonializma. Sprašujem se, če ZDA in SZ niso morda čakale prav na tako spodbudo, da bi lahko začele s pogovori?"

Louis Ternoir, Naša republika, Pariz, maj, 1963

"Opazujem predsednika Jugoslavije maršala Josipa Broza Tita. Sedim na njegovi desni strani, za dolgo mizo, za katero se je posedlo sedemnajst francoskih poslanikov, potem ko so uspešno končali šestdnevno misijo čeprav je Josip Broz Tito že lani dopolnil sedemdeset let, jih ne kaže toliko. Nasprotno. Temu krepkemu in izrazito blagemu obrazu brez gub bi človek prisodi vsaj deset let manj. Svetli lasje, le malo redkejši, še povečujejo ta vtis. Zgubane in krepke roke pa so klub zlati zapestnici in bleščečem diamantu ostale proletarske. Osebnost, vlita v bron zgodovine? Morda, toda nasmeh, ki poudarja nekatere besede je živ in človeški."

Robert Kennedy, demokratski senator ZDA, New York, 1965

"Predsednik John Kennedy je visoko cenil predsednika Josipa Broza Tita in se iskreno zavzemal, za razvijanje prijateljstva med ZDA in Jugoslavijo, Predsednik Kennedy je poln občudovanja do vsega, kar je za Jugoslavijo storil predsednik Josip Broz Tito. čeprav imata obe deželi različna stališča in politiko, je bilo predsedniku Kennedyu jasno, da je jugoslovansko ljudstvo pod Titovim vodstvom zelo veliko doseglo."

Neil Armstrong, ameriški astronavt, junij 1968

"Dvigam čašo, ker želim nazdraviti človeku, ki je rušenje in vojno spremenil v ustvarjanje in mir. Nazdravljam predsedniku Josipu Brozu Titu."

Charles de Gaulle, Pariz, 1969

"Da bi si nekdo pridobi nacionalno avtoriteto, ni nujno, da razpolaga z veliko državo. Josip Broz Tito ima npr. mednarodni ugled, predvsem, ker razpolaga z nacionalno avtoriteto."

Martin Luther King, vodja ameriških črncev, New York, 1969

"Josip Broz Tito je danes brez dvoma svetovni državnik, ki s svojimi močmi, razumom in srcem brez pomislekov in popolnoma iskreno brani pravice vseh narodov, da si sami izbirajo svojo »lastno pot«: obliko državnega upravljanja, družbeno ureditev in neodvisnost v zunanji politiki. Brez strahu pred ugovori na račun naše pristranosti lahko zato trdimo, da Josip Broz Tito ni samo borec za neodvisnost Jugoslavije, temveč vseh dežel na svetu. Spomnite se njegovih bojev leta 1941, 1948, 1950, 1968,… Branil je pravico do svobode drugih in včasih pri tem spravljal v težak položaj sebe in Jugoslavijo."

Nikita Hruščov, tajni referat na 20. kongresu KPSZ, Moskva, 1970

"Spominjam se prvi dni umetnega napihovanja spora med SZ in Jugoslavijo. Tistega dne, ko sem prišel iz Kijeva v Moskvo, sem bil poklican k Stalinu. Pokazal mi je kopijo nedavno poslanega pisma Titu in me vprašal: »Ste brali to?« Ne da bi počakal na moj odgovor je nadaljeval: »Samo z mezincem mignem - pa Josipa Broza Tita ne bo več. Padel bo.« To »miganje z mezincem« smo drago plačali. Ta izjava je izražala Stalinovo manijo veličine, toda on je zmeraj tako ravnal, »pomigal je z mezincem« in ni bilo več Kosiora. »Bom že spet malo pomigal z mezincem - pa ne bo več Postiševa in Čubara; kaj ko bi še enkrat malo mignil z mezincem - pa bo zginil Voznesenski, Kuznjecov in mnogi drugi.« S Titom pa se je zgodilo drugače. Vseeno je bilo koliko in kako je Stalin migal, in to ne samo z mezincem, pač pa z vsem, kar je lahko premikal. Tito ni padel. Zakaj? Zato ne, ker je v primeru nesoglasja z jugoslovanskimi tovariši imel Josip Broz Tito za seboj celo državo in ljudstvo, ki je pred kratkim šlo skozi težko šolo boja za svobodo in neodvisnost, ljudstvo, ki je svoje voditelje takrat podprlo."

Richard Burton, ameriški igralec, 1971

"Že od leta 1945, ko je postal maršal Josip Broz Tito resničnejši kot mit, sem njegov velik oboževalec.V začetku nam sploh ni bilo jasno, ali je to resnična osebnost, kaka organizacija ali samo psevdonim. Vedeli smo, da v Jugoslaviji obstaja neka skrivnost z imenom Tito, ki je med Nemci povzročal pravi pekel. Najbolj me navdušujejo predsednikova enostavnost, njegova ubranost misli in umirjenost. Je pa Tito čisto drugačen, kot sem si ga predstavljal. Mislil sem, da mora tako velik državnik imeti silovito naravo, Josip Broz Tito pa je miren, skladen, vedno dobre volje in zelo duhovit."

Papež Pavel VI, Rim, 1971

"Kaže, da je razširjanje jugoslovanskega vpliva izven evropskih meja na svet, ki je tako v negativnem kakor v pozitivnem smislu postal bolj solidaren i bližnji, odgovor, ki ga želi dati današnja Jugoslavija pod vodstvom vaše ekselence. Vaši ekselenci je znano, s kolikšno pozornostjo Sveta stolica in jaz osebno spremljava dejavnost, ki jo na tem področju razvijate vi in vaša vlada, in s kolikšno iskrenostjo pozdravljamo zasluženi uspeh sleherne vaše spodbude, ki ji gre za obrambo in krepitev miru ter za pospeševanje boljših in plodnejših odnosov med narodi vseh kontinentov."

William Bill Deakin, Spomini na bitko na Sutjeski, London

"Josip Broz Tito je edini vrhovni poveljnik, ki je bil v drugi svetovni vojni ranjen. Imel sem to vojaško čast, da sem bil po dolžnosti, ki sem jo opravljal kot šef britanske vojaške misije, ravno takrat poleg Josipa Broza Tita. Titov pes je s svojim telesom zakril gospodarja, svojo zvestobo pa je plačal z življenjem. Obkrožali so nas šrapneli, eksplozije, ruševje. Veliko mrtvih in ranjenih. Padel je tudi stotnik Stewart, moj tovariš in kolega v misiji. Padel je komandant spremljevalnega bataljona, sam sem bil ranjen v nogo. Pogledal sem Tita. Z desno roko se je držal za levo. Iz rokava njegovega vojaškega suknjiča je tekla kri. Josip Broz Tito, človek in poveljnik, ki sem ga že dokaj dobro spoznal v prenekateri težki situaciji, vojak in tovariš, ki še v nobeni težavi ni povišal glasu ne glede na to, kako hude in pomembne besede je izgovarjal, je zdaj vstal iz svojega zavetja in v tistem peku eksplozije in morije v skrbeh za ljudi okrog sebe zavpil: »Je še kdo živ?«"

Leonid Brežnjev, Moskva, 1971

"Nikoli ne bomo pozabili, da je v plamenih ruske revolucije na pot revolucionarja stopil tudi tovariš Josip Broz Tito, ki ga vsi poznajo kot organizatorja in heroja osvobodilnega revolucionarnega boja jugoslovanskih narodov, kot voditelja jugoslovanskih komunistov, kot vodjo jugoslovanske socialistične države."

Indijski tednik Misel, New Delhi, maj, 1972

"Zgodba o današnji Jugoslaviji je zgodba o Josipu Brozu Titu, človeku, ki se je edini postavil po robu dvema najmočnejšima diktatorjema našega stoletja, Hitlerju in Stalinu. Jugoslovani in njihov vodja niso svetu pokazali samo, kako se je treba bojevati proti sovražniku, ampak tudi proti prijatelju, če ta zahteva nevredno ceno."

Al Gumhurija, Kairo, maj 1972

"Po bogovih z Olimpa in filozofih starodavne Grčije še ni bilo imena, ki bi na Balkanskem polotoku tako blestelo, ki bi v teku zgodovine kdajkoli tako magično delovalo in širom po svetu zbudilo takšna in tolikšna čustva kot ime »Tito«."

East African Standard, Kenija, 1972

"Maršal Josip Broz Tito je eden tistih redkih ljudi, ki so s svojim življenjem in dosežki spremenili tok zgodovine. Predsednik Jugoslavije je svojo pretežno kmetijsko deželo spremenil v pomembno industrijsko državo. Bil je vodnik neuvrščenih držav. Hotel je ohraniti mir na svetu in politiki sile onemogočiti, da bi svet porinila v vojno za sebične cilje."

Arthur Miller, književnik, New York, november 1972

"Sleherni dan sem najprej pogledal novice o tem, kaj se dogaja s partizani maršala Josipa Broza Tita.Zlasti bi želel poudariti, da je leta 1941 primer Jugoslavije učinkoval na mnoge ljudi po svetu in na vso Ameriko izredno hrabrilno. Ko smo slišali za silovit odpor, s katerim so se jugoslovanski partizani postavili po robu nemškim hordam in fašizmu, nam je prvič, odkar se je začela druga svetovna vojna, postalo jasno, da Hitlerjeva Nemčija ni nepremagljiva."

AFP, Pariz, februar 1974

"Josip Broz Tito v svojem zasebnem življenju odklanja sleherno pozornost, ki jo izkazujejo njegovim letom.Njegov korak je odločen in nagel. Tito kadi majhne cigare in na banketih, ki jih prireja na čast voditeljev držav, ki ga obiskujejo, pogosto brez obotavljanja do dna izprazni svoj kozarček slivovke."

Maurice Sabatier, publicist, Marseille, maj 1977

"Josip Broz Tito je veliko ime med praočeti človeške civilizacije in med graditelji prihodnosti človeštva. Življenja se je učil na univerzi boja svojih narodov, habilitiral pa je z zmago nad nasiljem in hegemonijo močnih sil. Danes je Titova ideja , ne glede na število njenih privržencev, ki jih, mimogrede rečeno ni malo, sestavni del moralnega kodeksa človeštva in etičnih idealov humanizma, svobode in demokracije."

Al Gumhurija, Bagdad, maj 1977

"Stari partizan in prvi človek na svetu, ki si je »drznil« vsemogočnemu Hitlerju reči: »propadel boš«, ki si je upal izzvati strašnega silaka Stalina in Kremlju reči: »ne«, ki se je prostovoljno vpregel v voz napredka in zaostalosti napovedal vojno »do zadnjega diha«, človek, ki je slavno in junaško zgodovino svojih narodov usmeril v službo prihodnosti, državnik, ki ne priznava meja, kadar gre za mir, enakopravnost in pravico do svojega življenjskega boja, že celo stoletje koraka po tem našem planetu, osrečuje svoje številne narode in človeštvo jutrišnjega dne."

Richard Nixon, predsednik ZDA

"Spomini me vračajo v čase in prilike, ko so v tej dvorani Bele hiše in na tem istem stolu, ki ga trenutno zaseda Tito, sedeli drugi svetovni voditelji. Med njimi so bili veliki svetovni voditelji. Spominjam e večerov, ko so tu sedeli Winston Churchill, Charles de Gaulle, adenauer, Nehru, Sukarno. Premišljujem o teh in drugih voditeljih, premišljujem pa tudi o jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu, nocojšnjem cenjenem gostu. Vsi, ki sem jih že omenil, so vodili dežele, ki so večje od Jugoslavije tako po ozemlju kot po številu prebivalcev, vendar si brez bojazni, da bi mi kdo oporekal, upam trditi, da še noben svetovni voditelj, ki je bil počaščen v tej dvorani, ni kot šef države in vlade osebno srečal in se seznanil z večjim številom svetovnih voditeljev kakor predsednik Josip Broz Tito. To pomeni, da tisti, ki ima srečo in priložnost govoriti s predsednikom Titom, govori z nekom, ki je enako ali celo bolje informiran kot katerikoli voditelj na svetu. To nam marsikaj pove o človeku in o njegovi deželi."

Jimmy Carter, predsednik ZDA, Washington, 1978

"Predsednik Josip Broz Tito je voditelj, ki je v svoji deželi sprejel že številne velike Američane. Tito je svetovni državnik, ki je vodil svoje narode in branil njihov svobodo skoraj 40 let. V miru in vojni je del svetovne zgodovine prejšnjih generacij, pa tudi naše. Je človek z neusahljivo močjo, neusahljivo mladostjo, neusahljivo borbenostjo in neusahljivim pogumom.To je človek, ki ima velike vodstvene sposobnosti. V zadnjih osnih ali devetih mesecih je obiskal veliko dežel, vključno LR Kitajsko ( Peking ), Sovjetsko Zvezo ( Moskva ) in našo deželo ( Washington ).Predsednik Tito je človek, ki verjame v razorožitev in je pravzaprav oče bližnje konference Združenih narodov o razorožitvi."

Times, London, 1978

"Predsednik Josip Broz Tito je dosegel svojo zmago, ne da bi žrtvoval eno samo načelo."

[gusar]

Pri nas v butalah je pač tako,da tistega,ki naredi nekaj dobrega proglasijo za kriminalca .kriminalce pa poveličujejo.

[gusar]

Ja branje med vrsticami ni umetnost katero obvlada bralec, ampak je umetnost

katero obvlada pisec bralcu, da ta "med vrstcami" razume prikrito sporočilo.

Kakorkoli - ko prizna pola se mu prašta, za gusarje pa še 50%ni bonus.

Važno je, da znaš priznati napako, pa četudi jo potem malo zvrneš na mene.

Saj razumem - človek ne more sam pogoltniti vsega dreka.

Tako kot moja bivša banka, ki mi ni pred mesecem dni odobrila krede

in mi je očitala, da nisem v vlogi povedal,

da imam pri njih vezano vlogo, ko so priznali napako.

(V vlogi sploh ni predvidena rubrika za to!)

Pa sem z njihovim svetovalcem presedel

2 uri v sestavljanju prošenj in ONI imajo vse v pcju.

BTW - tako sem skoraj qpil Ural s prikolico.

Sedaj sem posledično v drugi banki, tu pa bo mortalo

preteči nekaj vode, da mi bodo zaupali.

Azdej nauš Urala kupu?

[brojedan]

Azdej nauš Urala kupu?

1 Zdaj - ne ... 100%no :grrr

2 Bom ga qpil .. 100%no :grim

:yes:

[corser]

Brojedan, ko ga kupiši me prosim obvesti, ker men ja ta motor TOP.

Tako kot je bila včasih LADA 1500...

[brojedan]

Brojedan, ko ga kupiši me prosim obvesti, ker men ja ta motor TOP.

Tako kot je bila včasih LADA 1500...

Ok ... pa za en krog po Lj. obvoznici ti ga posodim tudi ...

[corser]

Ok ... pa za en krog po Lj. obvoznici ti ga posodim tudi ...

važi!

[markII]

Ste pa klukci! Ja valda,da 66ga nis mogu kupt golfa pa tu z takratno plačo ne.65ga sem imel prvo plačo (pčitniško) 51000 din rogov kolo na tri brzine un na zajlo pa je komplet z lučjo in dinamo koštov 56000 din tako,da sem si moral od fotra sposodit 5000.Mu sem pa takrat15 let.

Hehe, golfa pa leta 66 tudi z direktorsko plačo ne bi nikjer mogel kupiti ...

[gusar]

Hehe, golfa pa leta 66 tudi z direktorsko plačo ne bi nikjer mogel kupiti ...

No vsaj enmu se je posvetil :notworthy:

[sayo]

NA GLEJTE MAMU VAM IZDAJALSKO BELOGARDISTIČNO: