Rock Otočec 4.7. do 6.7. 2003

[Robert]

Moram se le odločit ali na Rock Otočec ali na zbor MK Rihenberk. Bolj me vleče na Otočec, ker tam še nisem bil.

Rihemberk je en teden kasneje ... dileme ni več spljoh :)

Sem opazil šele potem, ko sem post napisal, tako, da je zelo verjetno, da ga bom obiskal.

Pozdrav od Roberta

[Black Knight]

@thundercat...po tvojih postih sem dobil občutek,da si zelo konzervativen človek...ali imam prav... ;)

[YZFgeorge]

Thundercat, če to ni vredno ogleda, pol pa res ne vem. Saj ne rabiš sodelovat........malo se greš smejat dogajanju........ :P (VIR: Mladina)

Potem ko sem davno tega drugo Zgago preživel bolj po naključju kot zaradi česa drugega, sem do slovenskih rockovskih festivalov povsem spontano razvil silovito mačehovski odnos. Prva Zgaga je bila sicer več kot spodobna, zato je bilo še toliko bolj osupljivo, da sem ob letu osorej malodane izkašljal svoj zadnji fak of. Svečano sem si obljubil, da je bilo to absolutno zadnjič, da sem se podobne prireditve udeležil v vlogi pijanega vosla. Pijanih voslov - in da ne bo nobene pomote, izraz ni mišljen niti najmanj žaljivo oziroma slabšalno - pa v zdravem kapitalizmu seveda nikoli ne zmanjka, zato se vsako poletje pojavi potreba po dveh ali treh skupinskih napajališčih, po možnosti ne predragih, po možnosti z bendi. Ergo: Rock Otočec. Ta že tako ali tako prej kot po priložnosti za srečevanje konstruktivnih pionirčkov iz vse Slovenije in družnega poslušanja kvalitetnih mladih skupin slovi po milo rečeno brezrezervnih blatnih kopelih in niti najmanj doziranem totalnem razvratu. Samo, da so bacili!

V Ljubljani se vreme celo sobotno dopoldne ni in ni moglo odločiti, kaj bi si pravzaprav želelo narediti samo s sabo, na poti proti Dolenjski pa je postalo vse prekmalu jasno, da je ključna beseda dneva padavine. Gasilcem ni bilo treba gmajne na letošnjem Rock Otočcu niti najmanj umetno vlažiti, za prvovrstno brozgo je poskrbela kar dobra stara mati narava. Na Rock Otočcu se je vseeno zbralo precej žuraželjnih butnglavcev.

Redkokdo je s sabo pesimistično prinesel marelo, še največ pa so od vsega skupaj odnesli kerlci, ki so se nekje sredi popoldneva odločili, da so itak mokri, da so itak usrani, sploh so pa itak nabiksani, tako da bo najbolje mokre preperele cunje preprosto strgati s svojih mišičastih pleč, se od njih za vedno posloviti, jih zabrisati v najbližje grmovje in ključno besedo dneva preprosto odmisliti. Ti so potem zares žurali, tudi in še posebej, ko so se jim neposredno v anus zlivali hudourniki toksične kalužnice. Drugače pa je bila publika letošnje fešte za vaš tipični asortima mnogo preveč heavy metalcev z narobe obrnjenimi raperskimi čepicami, mestnih deklet, ki so se pretvarjala, da jih moča niti najmanj ne moti, statistov iz Jesus Christ Superstara, uniformiranih varnostnikov na všečno zaobljenih konjih in dolgolascev v Iron Maiden majicah, ki so sposobni vedno in vedno znova v zrak zalučati napol prazen plastični kozarec pira, ki ga je treba nato v padu vse prej kot elegantno brcniti in ob uspešnem samopošpricanju dobesedno doživeti orgazem.

Definitivno dež

"Moj fant noče iz šotora!" mi je potožil plavolas deklič neposredno pred vstopom pred manjšega izmed odrov. "Pa me je on zvlekel sem, jaz sploh nisem hotela, pripeljal me je rajat, zdaj pa noče iz šotora ... Tam čemi in bere, niti pogovarjati se noče. Iz sladkorja je. Sladkornega fanta imam." Kolegica nekaj metrov stran se je namesto za začasno katatonijo raje odločila za neverjetno priročen gromozanski sombrero, ki je - če odštejemo nikoli več uporabne sandale - problem vlage rešil veliko bolj učinkovito. Na odru so prostodušno šopali muziko. Vonj po marihuani se je mešal z vonjem po trhlem lesu, vendar to divizije tistih najbolj carefree poskočnežev, ki so se kljub vesoljnemu potopu pred velikimi zvočniki zbrali že ob štirih, ni niti najmanj motilo, da ne bi tudi pod najhujšimi curki izvajali nadvse inspiriranih tai-či lastovk in drugih dodelanih figur.

Simpatičen podolgovat pankerček je, prisežem, eno in isto sekvenco gibov - brcljaj z levim kolenom, zazib z desnim, obrat za devetdeset stopinj in za krono naravnost nezaslišano opolzko izbočenje ritke - izvajal dobrih dvajset minut skupaj in bil pri tem videti neprimerno bolj srečen kot katerikoli plemič v kateremkoli visokem dvorcu. Nazadnje ni mogel več, koleni mu je preprosto spodneslo in kolapsiral je v srečno rjavo klobko ob samem vznožju odra. Samo, da je bil ska, pa je bil žur! "Še tu spiiijemu pa hrjemuuuuu!!!" je rjovel črnolas, bos in škilast tip v povsem rumeni majici nekaj korakov stran in si v naslednjem trenutku prilastil najbližjo hvaležno širokoboko dečvo, nakar je vesoljnemu občestvu v korist s parimi kratkimi zamahi za vedno redefiniral pojem tango.

V slab lučaj oddaljeni luži sta ob zvokih nadvse primernih Skunk Anansie (namreč Weak) že lep čas napol sloneli in napol ležali dve daleč najbolj pijani bitji, kar sem jih imel privilegij videti v pijanih bitij polnem življenju. Oba trebušasta dedca sta bila videti natanko tako, kot bi ju pravkar potegnili iz riti najbližjega nosoroga, in to ne samo zaradi trendy rumenorjavega odtenka, s katerim sta bila prekrita od peta do glave. V kratkem se jima je na kupu gnoja z gromoglasnim pljuskom in hudo vzburjenimi kriki "Telemark!!! Telemark!!!" pridružil še tretji kompanjon, ki je zadnje ure očitno preživel v tankem črevesu istega afriškega nosana. Zelo prijazni mladci so to bili, kolikorkrat so bili naprošeni, naj telemark objeti ponovijo, tolikokrat so to tudi vsi presrečni storili.

Temperatura: mrzlo kot prasica, za pulover pod anorakom, vendar to nekoga, ki že ure in dneve leti na vodkin pogon, ne bi smelo preveč motiti. Pa vas nič ne zebe, me je vseeno zanimalo iz čiste dobrosrčnosti. "Ej, kul, staaari, kul!!" Pa ne bi vsaj pomagali kompanjonu tamle, ki je omagal in še najbolj spominja na kako sobno rastlino? Morda rabi samo kolegialno porinjen prst v goltanec? "Ej, to je pa the best, to pa je!" Preden sem lahko potrošil še nadaljnjih par litrov povsem dobre sape, se je od nekod vzela mila samaritanka ali pač zlodejka iz Hada in jim prav na sredo luže zalučala rdečo piksno piva. Uboga trojica, oziroma njena dva funkcionalna člena, potem ni in ni mogla preboleti dejstva, da je postala pločevinka v prej omenjenem procesu umazana in je zdaj z blatom pač ni mogoče umiti, nad čimer smo se skupaj z enim izmed organizatorjev prisrčno nahehetali. Isti organizator nam je zatem nemudoma postregel še z anekdotico, kako je včeraj v isti luži opazoval neko drugo umazano skulpturo, ki je morala za to, da si je lahko eventualno sploh prižgala cigareto, usta najprej temeljito izprati z roko.

Bučmani pod nami so kombinacijo našega nejevernega krohota in glasnih zvokov prirejene Azre vzeli za krasno iztočnico, da se je treba skoraj premočrtno odpraviti pod oder delat žur, vendar jim je tam potem veliko preveč energije pobralo stanje na nogah, tako da jih kmalu za nekaj časa ni bilo več na spregled. Vmes muzike seveda ni manjkalo, na spolzkem plesišču pa sta se izmenjevali predvsem dve glavni subplemeni: ska/pankiči in rockovske živali. Morda je bil to samo moj občutek, vendar se mi zdi, da so se bolj pristno zabavali tisti prvi, saj je bilo med drugimi vse preveč pridkanih in zlikanih fantkov, ki jim je od dajanja imidža nebrzdane sonične zveri pomembneje samo to, da si ja ne bi zamazali novih supergic. Seveda je bila na prizorišču še cela legija povsem samosvojih mungotov, ki niso s svojo odštekano pojavo sodili praktično nikamor in hkrati absolutno povsod, vendar sta bila prej navedena glavna trenda med subplemeni več kot očitna.

Kljub dežju ali pa prav zato je bila atmosfera zelo sproščena in ta občutek so motile praktično samo vedno krožeče srepe omare v rumenih pelerinah, ki so iskale kri zlikovcev brez zapestnice na roki. Za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno več kot solidno, pri čemer naj s prijetnim plamenčkom v srcu poudarimo, da se pri cenah raja ni niti približno izkoriščala. Za ilustracijo je treba navesti, da so morali obiskovalci za pol litra vsekakor razvodenjenega piva odšteti piškavih 250 tolarjev, kar je natanko toliko, kot ste bili pred leti na pofukani drugi Zgagi prisiljeni izpljuniti za pol litra vode. Če mislite, da vas hecam, očitno niste bili tam.

So-mrak

Srečal sem mlajšega, po obrazu in telesu z zeleno barvo pomazanega znanca, ki se mi je ves iz sebe od ponosa pohvalil, da ga je prejšnji večer med uletom na stejdž na pičko ruknil sam Henry Rollins - osebno! Ne varnostniki, ampak Henry osebno! Srce mi je seveda iskreno zaigralo zanj, neki drug, pražnje oblečen prijatelj, ki se po podobnih prireditvah potika iz čistega mazohizma, pa me je ob pogledu na štiri dekleta, ki so se precej nekoordinirano plazila po tleh, retorično vprašal, ali se mi zdi prav, da imajo tudi ti ljudje volilno pravico.

Bistveno živahnejšo žurko je bilo moč najti v drugi mlaki, tisti neposredno zraven tušev, kjer je nekaj časa družno veselo čofotalo lepo število pripadnikov zelo različnih subkultur. Brozga je špricala na vse strani, padal je telemark za telemarkom, slok ramboid se je ob strani z eno roko vseskozi dvigoval ob jeklene cevi in se hkrati vsake toliko časa z usti potrudil za čim dalj časa blokirati dotok sveže vode, nekje na sredi pa je uletelo še kratkolaso dekle povsem omračenega uma s flosko fluorescenčne rumene barve v vsaki roki, kar so začeli promptno kasirati vsi moški sokopalci. Štirje bedaki, slabih pet metrov oddaljeni od luže, so začeli nazadnje s čofotajočimi še povsem svojo privatno vojno obmetavanja z muljem, ki so jo seveda izgubili na celi črti, kot privatne vojne obmetavanja z muljem proti hordi že povsem pocastih norcev, ki itak stojijo sredi kaluže, poprej suhi in čisti štirje bedaki praviloma izgubijo. Nazadnje so se vsi skupaj prav ganljivo prijateljsko potuširali, le eden izmed njih si ni in ni hotel umiti obraza, saj se je očitno povsem našel v fluorescenčni rumeni.

Našla sta se tudi dva novopečena zaljubljenca, ki si sredi najhujšega močvirja nista in nista mogla nehati izmenjevati blata, to pa je bil hkrati tudi edini odblesk pristne prvinske erotike, kar sem jih videl na vsej ekskurziji. Nekateri starejši kolegi so me predhodno sicer prepričevali, da bi se moral Rock Otočec realnosti na ljubo čim prej preimenovati v Fuk Otočec, da gre tam itak predvsem za eno samo veliko eksplozijo prvinske erotike, vendar se mi zdi, da je bila vsaj tokrat večina prisotnih za kakšne omembe vrednejše fukarije preprosto veliko preveč nabasana. Kar je tega bilo, se je moralo, izvzevši prej navedena blatna Romea in Julijo, dogajati za tankimi šotorskimi stenami.

Bolj ko smo se približevali mraku, več rajajočih se je zbiralo pod velikim odrom in bolj zamegljeno je postajalo dogajanje. Neki tip se je zavil v jugoslovansko zastavo in si kljukast nos prebarval na roza, nato je hotel v peterokrako zvezdo zaviti še čim več naključnih tovarišev. Vzdolž šotora, ki je skrbel za želodčni mir, so vseskozi potekale prave male ekshibicije z lovljenjem frizbija - težave so imeli udeleženci le s tem, da so se vedno znova namenili ujeti prav vse štiri rumene ploščke, ki so jih skozi na tri četrt zaprte očke naenkrat videli. Vse se je premikalo, vse je gruvalo, vse je krožilo, stalnica je bil samo ob šanku parkiran sivolasi ata iz bližnje vasi, ki je v svoj častitljivi vamp (velikosti kombiniranih dojk Zene Fulsom) pridno pospravljal pivakla za pivaklom. Kljub precej polarnemu pišu je postalo ozračje zelo razgreto, s tem da kakega nasilja, če odštejemo preveč entuziastične plesalce, ni bilo zaznati. Kot sem videl, se ni dolgočasil prav nihče razen redarjev in gasilcev - slednji so bili videti malce zdelano zlovoljni, eden mi je zaupal, da se zdaj, ko ni treba nikomur rihtati blata, počuti ne samo (tako kot ponavadi) betežnega, temveč tudi nekoliko odvečnega. Edini, ki bi se lahko zabavali bolje, kot so se, so bili tisti, ki jim na tej ali oni stopnji žura ni več uspelo zbrati za naslednje pivo, glasno pa je zehal samo mladiček kokeršpanjel, ki ga je mladiček metalec prav brezčutno pripeljal s sabo in ga potem v naročju vedno znova vlekel v sam epicenter besnega razgrajanja. Res je, da se je skupaj z nočjo kopanje v blatu kljub milijardi namerjenih maliganov omejilo samo še na ubežnike s Polja, vendar je čez dan na ta način pljučnico staknilo povsem dovoljšnje število ljudi, da lahko tudi letos govorimo o spodobni stopnji razvrata. Fuk Otočec tako puščamo za kako drugo dobo, ko bo prašičje ritje po fekalijah začasno out, in hkrati dodajamo, da si tako dobo pravzaprav sila težko predstavljamo.

[hotschko]

...no moram rečt da stremim k temu da morale nikoli ne kršim....če jo ti kršiš te tud nočem spoznat....

ti si ziher svoj prvi motor za Birmo dobil :D :D :D :lol: :lol:

[Thundercat]

@thundercat...po tvojih postih sem dobil občutek,da si zelo konzervativen človek...ali imam prav... ;)

ne vem po čem sklepaš da sem konzervativen...sam sebe nebi mogel tako ostro opisat...konzervativen človek je zelo ozka oznaka oz. pojmovanje...sam zagotovo ne sodim sem(po splošnih normah konzervativnosti)....če me imaš za takega me ne poznaš ali pa površno bereš moje poste...čeprav sem bil vzgajan v tako imenovani konzervativi(tipična mestna sredje razredna družina s pridihom tradicionalne katoliške vzgoje) sem se nekako temu z leti uprl...postal "anarhist" z raznimi simboli okoli vratu,našitki in poslušanju Pankrtu itd.....sedaj sem se malo umiril, študiram sociologijo in spoznavam da v klasičnem pojmovanju konzervatizma ne najdem sebe...s študijem sem spoznal par stvari in ideologij ki bi me utegnile v prihodnosti zanimati-konzervatizem ni med njimi....če ga malo po svoje preoblikujem mu par stvari spremenim potem se lahko vštejem tja...pa to je druga zgodba!Sicer pa star sem 22 let..kako za boga bi lahko bil konzervatist :D :P

hotschko: hm tvoja izjava :D ...sem vzgojen v tradicionalni katoliški skupnosti, jo spoštujem kot spoštujem tebe, tud če si zagrizen komunist(npr.) vendar kot omenjam zgoraj se v njej ne vidim kot se v njej vidi 99% katolikov!Da! imam opravljene vse zakramente razen poroke(pa še en me čaka) katera me upajmo še čaka v prihodnosti.....za svojo birmo pa sem prijel uro(kot je bilo to v navadi) znamke Lorenz katero mi je kupil stric(v italiji)...zanjo je odštel 80% svoje plače(kar me je zelo ganilo in me še vedno muči) ker je pač spoštoval "tradicijo"!Birma je odličen spomin(spominja me na film Boter..ko pridejo vsi sorodniki ki jih vidiš drugič v življenju in ti prinašajo darove in te ljubčkajo po licih)!

No to o moji birmi!

kaj pa ti hotschko? Kaj si prejel za birmo!

p.s:Ta izjava pa ful paše v to temo!!

[hotschko]

kaj pa ti hotschko? Kaj si prejel za birmo!

v bistvu ... birma ??, kja je to birma :) ... nisem krščen ... smo že tri generacije "rdeči" pri nas doma ;) (lahkobišenadaljevalzakajpanebom press) ... se pa z veliko večino živih in neživih sorodnikov srečam kar za 1. novembra ... res pa je, da mi ne nosijo daril ... :o :) ...

no še nekaj, da bo pasalo v temo ...

... raj je raj na Rock Otočcu ... :D :D ...

[nts]

Kaj ni čudno da pojejo: RAJ JE RAJ.... jaz si predstavljam raj kot lep in čist. Na Rock Otočcu pa sigurno nisi čist... :P

[Lucky]

Raj je raj, na Rock Otočcu... se je razlegalo iz zvočnikov, ko sem v petek okoli devetih zvečer stopil na posvečena tla. Ljudi ni bilo veliko, ampak plac je tako velik, da se jih je množica prazgubila po kampu. Na main stagu so zadnje rife žagali Prospect, ki so mimogrede pravo presenečenje. Nisem jih poznal in moram reči, da fantje razturajo, majo pevca z odličnim glasom in frontmanovskim nastopom, kitarist je pa tehnično precej dobro podkovan. Edino zveni vse skupaj kot že slišano. V metal progresivi pač danes ne moreš več izumljati tople vode, je spisek referenc predolg. Po krajšem postopanju naokoli in brezupnem iskanju znane face, sva se vrnila pod oder, kajti začeli so se ogrevati Paul Di Anno in njegovi Killersi. Tale ata je pa čist zapit! Pismo, začel je z Maidni, pa zdaj oni zgledajo pravi mladostniki proti njemu. Ga je r'n'r život močno scuzal, saj se ga baje drži do pike dosledno. V dokaz je po odru nosil s seboj steklenico Jacka in ga pridno pljuckal. Janja je pripomnila, da je videti, kot da bi uletel iz zadnje reklame za Orto pri tazelenih. Viseča ketna, svoji starosti neprilagojena oprava, trebušček... Šit! Pa še glas ga hudo jebe. Ves čas se je sicer opravičeval, da sploh ne vejo, kako so uleteli sem dol, da še soundchecka niso uspeli narediti itn... Po moje jim tudi ta ne bi pomagal, saj zvenijo precej neuigrano in bolj kr'neki. Al so pa njegovi glasbeniki zelo zelo povprečni. Verjetno za več nima dinarjev, saj se po moje še vedno preživlja samo z royaltiji za komade, ki jih je spisal za Maidne. In teh je po tem, kar so igrali, kar nekaj. Nastop je bil sestavljen večinoma iz starih Maidnovskih komadov s prvih dveh plat, ko je še pel pri njih. Zvenijo precej drugače, saj se z leti niso kaj dosti spremenili, fantje pač kopirajo, kar je bilo posneto pred 23 leti. Slišali smo lahko Sanctuary, Phantom of the opera, Running free, Wrathchild, Killers, Murders in the rue morgue in pa meni večno klasiko, vendar nikoli več igrano v živo - Strange world. No, izzvenela je precej bebavo, tako da užitek ni bil popoln. Zaigrali so tudi nekaj svojih komadov, ki pa so tako medli, da sploh ne pridejo do izraza. Skratka lepo je bilo videt enega prvih članov Maidnov, pa še dobro, da ni ostal pri njih, ker jih že zdavnaj ne bi več bilo na sceni.

Spet smo čakali na naslednji nastop, mraz pa je vse bolj pritiskal. Mater to noro vreme, sploh ne vem, kako je folk zdržal v šotorih. So moral bit fejst nasekani, al pa se met hudo radi, da so zdržali. Ponudba pijače je bila kar dobra, hrane pa še boljša. Pekli so celo pizze, kar bi lahko ponudili tudi na kakšnem večjem moto zboru. Bravo Keček!

In prikotalili so se Fishbone, meni samo po imenu znana tolpa funky odbitkov, ki so me z nekaj dobro namerjenimi komadi celo spravili v poskok. Sebe so dodobra razgreli, publiko nekoliko manj, saj je njihova muska že skoraj malo preveč odbita za pretežno rokersko poslušalstvo. Ene parkrat so pa tudi pošteno zažagali, tako da smo tudi trde duše dobile nekaj za pod zob.

Ura se je prevesila že čez eno, ko so motorke zagnali Primal Fear. Njihov naspidirani power metal je pod oder prignal bore malo ljudi, za kar krivdo pripisujem precej pozni uri. mislim, kva se to pravi v prime timu (kot na TV) furat neke domače razbijače, bend dneva pa šele naslednji dan. Pi*da sej folk se lahko po polnoči zabava tudi z domačimi jodlarji, če jim je do tega. Tole pozno prirejanje koncertov mi gre v slo že blazno na k... A organizatorji misljo, da smo vsi obiskovalci koncertov mladina, ki nima kaj počet, kot s petelini hodit spat?

Da zaključim še s temi Primarnimi strahovi. Fantje razturajo, Sinner maltretira svoj bas, da je joj, Sheepers pa svoj glas kljub mrazu dviguje v meni nedosegljive tonalitete. Pa gobec ma, da kar naprej nekaj govoriči. Ampak nikoli ni dosadan. Muzika pa je pač nemško ostra! Se je pa na koncu zgodil incident, ki mislim, da je spet vrgel slabo luč na organizatorje posredno nas bo pa ziher prikrajšal še za kak dober nastop tuje skupine. Fantje so že igrali dodatek k rednemu delu in nekako so se toliko ogreli, da se jim ni dalo zapustiti stagea. Svoj kao zadnji komad so malo raztegovali, kot se to pač vedno dela, ga že skoraj prekinili, pa spet na polno zažagali, potem pa, in bilo je očitno, da je to pa res konec, nadaljevali še v enega popolnoma naspidiranega. Po treh rifih so jim prasci izkopili ozvočenje in ugasnili luči, kot tazadnjim kmetom v culukafriji. Primal Fear so hladnokrvno nadaljevali ne da bi jih to kakorkoli vrglo iz tira. K sreči so jim pustili elektriko za ojačevalnike, Sheepers se je pa drl kot utrgan, da smo ga slišali tudi brez mikrofona. Odigrali so do konca, se prijazno poslovili od zveste publike (ura je bila skoraj 3) in odšli z odra. Videti je bilo, da je padlo nekaj grdih besed in gest med ljudmi, ki so stali ob strani odra (predvidevam da vodstvo Otočca). Res lepo, fantje, res vam je treba tik pred koncem tako pizdarijo narest, samo zato ker so malo prekoračili čas, pa ker je za njimi igral en jeben bend iz makedonije, k ga itak noben ne bi več poslušal. Fajn gesta! :angry:

[Wobewt]

Yeba! Sm upal, da yih naw - Primal Fear namreč. Zdey se pa spet lohka žrem. :(

Ewo- kr'neki... B)

[dubi]

Bila sem v petek pred vhodom z motorjem. Mal folka

V soboto sem delala pri hrani, muzka dobra, full folka. Ko sm šla domov sm porvala še enga motorista, da bi mo motor se pržgal, kr se mu ni prižgal ga je pustu tam in šel domov. Še pulover so mi spizdil.

V nedeljo sm šla pa za 3h pogledat, kr neki folka, stare znanci, sm nc posebnga.

Nč ni noben zamudu.

[barkafe]

v nedeljo je bila stara juga, el. orgazam in partiji -> zato sem bil jaz tam in je bilo luštno, je pa res da ni bilo blazno veliko ljudi