KPS-Komunistična partija Slovenije

[Guest Brumer]

Do 1991-setega so imeli denar (bez motke) partizani + komunisti zdaj v kapitalizmu,pa tajkuni + ostanek komunistov in malo uspešnih podjetnikov! ! :hmm:

Ps:delaveci (nižji sloj) denarja nima v nobenem sistemu ! ! ! :BUA:

Življenje je kruto....ter vedno kratko in vsrano kot otročja srajca! :eek:

[billy]

Tku ku si riku!!!

[SCORPIONS]

.....vse se plača vse se vrača.. :yea2: :hooray: :worship:

[Rude Boy]

naprej do 40. strani !

zanim članek Marcela Štefančiča jr., kateraga bom prilepil ker mi povezava do linkov ne dela, kjer opisuje zanimiv dogodek in ostale kopije komunizma v Ameriki:

Rdeči vihar

Zakaj se Američani tako bojijo komunizma in zakaj komaj čakajo, da bi ga dobili

Prvega maja 1950 - na vrhuncu hladne vojne - so v Ameriki vpeljali komunizem. Ne sicer v celi Ameriki, ampak v Mosineeju, malem mestu v Wisconsinu, ki je tedaj premogel le okoli 1.400 prebivalcev. Skupina uniformiranih moških, poslikanih z rdečimi zvezdami, je preprosto vletela, blokirala vse vhode in izhode iz mesteca, aretirala župana Ralpha E. Kronenwetterja in prevzela oblast. Mosinee je pograbil rdeči vihar. Župan se ni upiral - dobili so ga v pižami. Spal je, ko bi moral biti buden. Ni mu preostalo drugega, kot da je - s pištolo med rebri - tudi ostale prebivalce pozval, naj se predajo in naj se nikar ne upirajo. Stvar je bila smrtno resna. Ob 10.15 je Mosinee padel. Komunisti, ki so revolucijo prinesli v malo, odročno, zaspano ameriško mesto, so zavzeli mestno hišo, policijsko postajo, telefonsko centralo in elektro bazo, glavni trg preimenovali v »Rdeči trg«, oder pa okrasili z napisom: »Država je nad posameznikom!« Nobenega dvoma ni bilo, da kanijo to vukojebino sovjetizirati, kolektivizirati in nacionalizirati. Da bi bilo vsem povsem jasno, kaj se je zgodilo, je komisar Jack Kornfeder, vodja komunistične invazije, oznanil, da je Mosinee odslej del ZSDA - Združenih socialističnih držav Amerike. United Socialist States of America. Takoj zatem je izdal nekaj odlokov: prvič, odlok o nacionalizaciji vseh lokalnih podjetij in kšeftov, drugič, odlok o ukinitvi vseh političnih strank (razen komunistične), in tretjič, odlok o odpravi vseh civilnih in delavskih organizacij, vključno s sindikati. In seveda, zaklenil je cerkev.

Prebivalci Mosineeja niso nudili niti najmajšega odpora. Tiste, ki so kazali disidentske ambicije, so itak takoj internirali - hja, naravnost v gulag. Kjer so takoj pristale tudi tri nune. Toliko - za strah. Da si ne bi slučajno kdo delal kakih utvar. Ali pa da ne bi slučajno kdo mislil, da je John Wayne. Da je John Wayne, je mislil le Carl Gewiss, šef policije, ki pa so ga hitro odpeljali - kmalu zatem so sporočili le, da so ga likvidirali. Po hitrem postopku. Komisar Kornfeder je za domišljijo pustil bolj malo: »Bliža se ura, ko bodo revni in ponižani delavci vstali in zrušili pokvarjeni ameriški režim!« Iz knjižnice je dal takoj pometati vse »sporne« knjige. Kar pomeni: skoraj vse. Potem so jo raje kar zaprli. V kinu so tedaj ravno vrteli Izdajalca, protikomunistični film o stalinističnem sojenju madžarskemu kardinalu Mindszentyju - jasno, Kornfeder ga je takoj prepovedal, kino pa preimenoval v »Narodni dom«. Športno igrišče so zaplenili, v restavracijah so lahko stregli le črni kruh in krompirjevo juho, cene kave in oblek so navili, vpeljali so racioniranje na vseh ravneh, na trgovino pa so nabili napis: »Bonboni le za člane Komunistične mladine«. Ljudje so morali gledati rdečo parado, poslušati komunistične koračnice, gledati komunistične propagandne filme in brati časopis, ki se je po novem imenoval »Rdeča zvezda« in v katerem je bilo mogoče prebrati Stalinovo biografijo. Konec je bilo svobode. Konec je bilo demokracije. Konec je bilo kapitalizma. In konec je bilo ameriškega načina življenja.

Komunizem 3D

Zdaj se kakopak sprašujete: je to mogoče? Se je to res zgodilo? Odgovor: ja! To se je zgodilo. Prvega maja 1950 v Mosineeju. Ali bolje rečeno: to se je zgodilo, toda ne zares. Dogodek - komunistična okupacija Mosineeja, komunistična invazija na Mosinee, revolucija v Mosineeju - je bil insceniran. In sicer tako perfektno, da je izgledal kot strašljivo svarilo, kot lekcija naciji: glejte, kaj bi se zgodilo, če bi Ameriko okupirali komunisti! Glejte, kaj bi se zgodilo, če bi Amerika postala sovjetska republika! Glejte, kako izgleda totalitarizem! To se lahko zgodi tudi pri nas! Bodite budni! S to lažno »komunistično invazijo« so skušali ljudi motivirati: da bodo bolj cenili to, kar imajo - svobodo, demokracijo, ameriški način življenja, kapitalizem. Okrepiti so skušali njihov patriotizem - in njihov amerikanizem. Ta »dan pod komunizmom«, ki so ga preživeli prebivalci Mosineeja, je bil hladnovojna vaja v slogu »nič nas ne sme presenetiti«.

To pompozno demonstracijo komunizma - in obenem demonstracijo nevarnosti komunizma - je pripravila Ameriška legija, konservativna, ultra patriotska, protikomunistična organizacija, ki so jo leta 1919 ustanovili veterani I. svetovne vojne, z leti pa so se vanjo vključevali veterani vseh ameriških vojn. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je Ameriška legija na smrt zaljubila v Mussolinija, v tridesetih pa v Hitlerja - in vanj je bila smrtno zaljubljena vse tja do ameriškega uradnega vstopa v II. svetovno vojno. Alvin Owsley, poveljnik Ameriške legije, je leta 1923 celo oznanil, da bi bilo treba ameriški politični sistem odpraviti in ga zamenjati s fašističnim. Najbolj pa je Ameriška legija sovražila največjega sovražnika fašizma - komunizem. Da bi pokazala, da misli resno, je minirala sindikate, na ves glas podpirala lastnike kapitala in ostro nasprotovala priseljevanju. Iz dveh razlogov: prvič, ker se v Ameriko infiltrirajo »anarhisti«, in drugič, ker ameriško substanco kužijo »ne-arijci«. Po II. svetovni vojni je Ameriška legija svoj protikomunizem stopnjevala do histerije. Ali bolje rečeno: komunizem je zdaj tako intenzivno in tako brezmejno sovražila, kot je prej ljubila fašizem.

Ameriška legija je dala Mosineeju priložnost, da okusi komunizem. Da bi pa bilo vse skupaj čim bolj avtentično in čim bolj prepričljivo, so v vlogo komisarja postavili Jacka Kornfederja, nekdanjega člana komunistične partije, mojstra subverzije, indoktrinacije in propagande slovaškega rodu, ki je trdil, da se je v tridesetih šolal v Moskvi, na Leninovi akademiji - potem se je kakopak spreobrnil v desničarja, ki je po Ameriki predaval o komunističnem zlu in fanatično prikimaval senatorju Josephu McCarthyju: ja, komunisti in komunistični simpatizerji so se inflitrirali v ameriško vlado! Njegovo desno roko pa je »igral« Benjamin Gitlow, nekdanji generalni sekretar ameriške komunistične partije. Vsi »komunisti«, ki so vleteli v Mosinee, so bili zdaj člani Ameriške legije. Zvečer so inscenirali še »osvoboditev« Mosineeja. In ko so se v Mosinee vrnili kapitalizem, demokracija in ameriški način življenja, so sežgali komunistične propagandne materiale, dvignili ameriško zastavo in zapeli ameriško himno, ljudi pa, kot pravi Michael J. Hogan, avtor knjige A Cross of Iron, pozvali, »naj podprejo vse ukrepe, tudi vse vojaške ukrepe, ki bi državi omogočili nadaljevanje boja proti brezbožnemu komunizmu«.

Ergo: prebivalci Mosineeja so okusili perfektno impersonacijo komunizma. Komunizem 3D! Toda nekaj perverznega je bilo v tem njihovem izkušanju in impersoniranju komunizma. Ali bolje rečeno: perverzno je bilo prav njihovo uživanje v komunizmu. Komunizem jih je na morbiden, mazohističen, perverzen način privlačil. In vzburjal. Ne le da so uživali v impersoniranju komunistov, ampak so uživali v samem uživanju komunistov - ujeti so skušali natanko tisti neznosni »presežni« užitek, ki ga občutijo komunisti, ko so komunisti. Toda njihovo uživanje v komunističnem presežnem uživanju je imelo fatalni presežek: Ralph E. Kronenwetter, župan Mosineeja, sicer demokrat, ki je dogodku, kot pravi David Priestland, avtor knjige The Red Flag, najprej nasprotoval, ker je v njem videl »republikansko idejo«, je namreč takoj po »osvoboditvi« in dvigu ameriške zastave doživel hud srčni infarkt. Od »vznemirjenja in napetosti«, kot je rekel doktor. Nekaj dni kasneje je umrl. »To je bilo grozljivo naključje,« je oznanil Franklin Baker, poveljnik lokalne podružnice Ameriške legije. Mar res? Samo pomislite: takoj za Kronenwetterjem je na lepem umrl tudi Will La Brew Bennett, pastor lokalne metodistične cerkve, ki je med »komunistično invazijo na Mosinee« reporterjem, vključno z reporterjem sovjetske tiskovne agencije TASS, heroično kazal, kam bi v primeru prave komunistične invazije skril Biblijo. Uživanje, ki ga prinese impersoniranje komunista, je bilo preprosto preveliko in preveč neobvladljivo. Američani so mislili, da se jim to, da bodo komuniste le igrali, ne bo nikjer poznalo, in ob tem fatalno spregledali, da so tudi komunisti komuniste le igrali. Nasilje, nesreče in druga »grozljiva naključja« ne pridejo od tega, da si komunist, ampak od tega, da igraš komunista - komunist pa si lahko le tako, da komunista igraš. Ne pozabite: komunizem je bil vedno odvisen od igranja vlog, impersoniranja, ritualov, agit-propa, glorifikacij, spektakla in drugih teatralizacij presežnega uživanja.

Invazija na Ameriko

Amerika je bila leta 1950 sredi najhujše protikomunistične histerije. Sovjeti so malo prej ustanovili Kominform, nepredušno blokirali Berlin, svobodno mesto, ki pa je ležalo v sovjetski okupacijski coni, detonirali prvo atomsko bombo in pričeli z agresivno sovjetizacijo vzhodne Evrope. Češkoslovaško so prevzeli komunisti. Kitajsko tudi. Ko je Severna Koreja s sovjetskimi tanki in sovjetskimi letali prebila 38. vzporednik in vdrla v Južno Korejo, se je začela korejska vojna - prva vojna proti komunizmu. V Ameriki so aretirali zakonca Rosenberg, ki naj bi Sovjetom med vojno lifrala atomske skrivnosti. Obsodili so ju na smrt, pa četudi sta atomske skrivnosti lifrala ameriški zaveznici - Sovjeti so bili namreč med vojno ameriški zavezniki.

In seveda, tri mesece pred »komunistično invazijo na Mosinee« je Joseph McCarthy, republikanski senator iz Wisconsina (!), bombastično oznanil: »V rokah imam spisek z imeni 205 oseb, za katere zunanji minister ve, da so člani komunistične partije, in ki še vedno ustvarjajo in oblikujejo politiko zunanjega ministrstva!« Amerika se je od groze stresla. McCarthy, nekdanji delavec na piščančji farmi, štacunar, propadli odvetnik, pokeraš, megaloman, konspirolog, alkoholik in populistični ekstremist, nor na publiciteto, ratinge, manipulacije, fabrikacije in Hitlerjev Mein Kampf, je to rdečo grozo takoj zatem stopnjeval s šesturnim kongresnim govorom, v katerem je dokazoval, da sta Amerika in Trumanova administracija prestreljeni s komunisti. Paranojo, histerijo in demagogijo je pripeljal ljudem na dom.

Ameriko je žrl strah pred komunizmom - zdaj se je tresla. McCarthy je dahnil: »Danes smo sredi končnega obračuna med komunističnim ateizmom in krščanstvom!« V rokah sicer ni držal spiska z imeni in priimki komunističnih infiltrirancev, ampak - kot pravi Haynes Johnson, avtor knjige The Age of Anxiety - le neko staro pismo nekdanjega zunanjega ministra Jamesa Byrnesa, toda udaril je ravno v pravem času. V času, ko je bila Amerika najbolj vodljiva in najbolj dovzetna za histerizacijo, paranojo in demagogijo, potemtakem v času, ko so republikanci Harryju Trumanu, demokratskemu predsedniku, očitali natanko to, kar republikanci danes očitajo Baracku Obami: da je prikriti komunist in diktator, da v Ameriko vpeljuje socializem in da komunistom dopušča infiltracijo v vlado!

Američani so se komunizma tako bali, da so po vojni zrežirali volitve v Turčiji, Grčiji in Italiji - ker so se bali, da bi lahko na oblast prišli komunisti. Del te kampanje so bila tudi pisma, v katerih so Američani italijanskega rodu tedaj svojcem pisali, naj nikar ne volijo komunistične partije - v Italijo je tik pred volitvami leta 1948 prišlo 10 milijonov takih pisem, v kampanjo pa so se vključili mnogi ameriški estradniki italijanskega rodu, recimo Frank Sinatra. Jasno, CIA je skrivaj financirala tudi propagandno vojno proti italijanski komunistični partiji. Vatikan, ki je začel z izobčevanjem članov komunistične partije, množičnim ustanavljanjem protikomunističnih »civilnih komitejev« in govorjenjem o »sveti vojni«, je svaril: ne volite komunistov! Ameriško zunanje ministrstvo pa je dalo vedeti: kdor bo simpatiziral s komunisti, ne bo smel emigrirati v Ameriko! Obenem pa je Amerika te države zasula tudi s finančno pomočjo, da bi si lahko ekonomsko opomogle - bali so se, da bi začeli ljudje zaradi povojnega kaosa, obupa in pomanjkanja koketirati s komunizmom, da bi torej zahtevali sovjetizacijo zahodne Evrope. Z eno besedo: bali so se, da bi zahodna Evropa - od Mediterana do Skandinavije in Britanije - padla pod komunizem. Zato je Amerika tedaj tudi lansirala »Marshallov plan«, program za ekonomsko oživljanje Evrope, katerega cilj je bil, kot pravita Jeremy Isaacs in Taylor Downing, avtorja knjige Cold War, prav to: zahodni Evropi vrniti vero v kapitalizem in trg. Preprečiti, da bi začela zahodna Evropa zaradi povojne bede kataklizmično razpadati in koketirati s komunizmom. Ustaviti ekspanzijo sovjetskega imperija. Preprečiti komunistično invazijo na Mosinee.

Rdeči teror po ameriško

Ironija je le v tem, da se je Amerika obnašala tako kot prebivalci Mosineeja. Američani so se komunizma na smrt bali, obenem pa jih je fasciniral. Ali bolje rečeno: Američani so bili s komunizmom tako obsedeni, da so začeli - podobno kot prebivalci Mosineeja med »komunistično invazijo« - perverzno uživati v impersoniranju komunistov. V impersoniranju komunizma so skušali tako uživati, kot uživajo komunisti v tem, da so komunisti. Na vsak način so skušali ujeti tisti presežni, neizrazljivi, neprevedljivi užitek Drugega. Če naj za lažje razumevanje potegnem paralelo: zakaj rasist tako prezira druge rase? Ker je prepričan, da druga rasa, recimo črnec, uživa bolj kot on. Da je torej druga rasa sposobna nekega tajnega, skrivnostnega, presežnega uživanja. In natanko tega so se bali Američani: da komunisti uživajo bolj kot oni! Američani so zato naredili vse, da bi uživali tako kot komunisti - da bi si torej prisvojili tisti mistični komunistični užitek. Razlog več, da ameriškim impersonacijam komunizma v času »komunistične invazije na Mosinee« in najhujše protikomunistične histerije ni bilo ne konca ne kraja.

Čakajte, po čem je že slovel komunizem? Za začetek, po »vlakih bratstva in enotnosti«. Američani so dobili »vlak svobode«, neke sorte potujoči muzej ameriške zgodovine, ki naj bi Američane v času hude ogroženosti - in »hude nacionalne preizkušnje« - združil, pobratil in poenotil. »Vlak svobode«, svetišče ameriške dediščine, je bil vlak amerikanizma, patriotizma, ameriških vrednot in vsega tistega, kar »dela to nacijo veliko«. Tako kot je skušal »vlak bratstva in enotnosti« Jugoslavijo prodati Jugoslovanom, je skušal »vlak svobode« Ameriko prodati Američanom. Dnevno si ga je ogledalo 9.000 Američanov, v Brooklynu je skušalo nanj zlesti 50.000 ljudi, sledili pa so mu »tovornjak svobode«, »ladja svobode« in »vlak prijateljstva«, ki so jih prav tako povsod sprejele navdušene množice, na las podobne socialističnim. Po čem je še slovel komunizem? Po evforičnih, pompoznih, kičastih prvomajskih paradah. Američani so tedaj kontrirali s svojimi prvomajskimi paradami, s katerimi so skušali, kot so rekli, »navdihniti vero v ameriško demokracijo in pripomoči k boju proti komunističnim tendencam«. Ameriške prvomajske parade so bile demonstracije lojalnosti, zato je Thomas E. Dewey, guverner New Yorka, prvi maj razglasil za »dan lojalnosti«, kar so potem storili tudi drugi guvernerji in župani - te parade, eksplozije nacionalne enotnosti, so postale protiutež prvomajskih parad, ki so jih prirejale »nelojalne in subverzivne skupine«. V paradah so marširali patrioti, vojni veterani, sinovi vojnih veteranov, skavti, katoliška mladina, Kolumbovi vitezi, etnične skupnosti, legionarji in telefonistke s transparentom: »Ne maramo Stalinove partijske linije!«

Po čem je še slovel komunizem? Po prirejanju, friziranju, retuširanju preteklosti. Tudi Američani so tedaj v svojih učbenikih, čitankah in javnem diskurzu ohranili le svetle, junaške trenutke svoje preteklosti, medtem ko so vsa mračna poglavja izbrisali in zamolčali. Dalje, komunizem je slovel po prikrivanju množičnih pobojev. Tudi Američani so tedaj v imenu nacionalne enotnosti molčali o svojih množičnih pobojih, recimo o pobojih nad Indijanci, delavci in črnci. Kdor je odpiral »hude jame« in druge pretekle travme, je veljal za komunista, subverzivca, saboterja, izdajalca, rušilca ameriškega bratstva in enotnosti - za nevarnega in protiameriškega, za »agenta Kremlja«. Ja, v Ameriki so za »sovražnike ljudstva« uporabljali identično terminologijo kot v komunističnih deželah. Dalje, komunizem je slovel po cenzuri. Tudi v Ameriki je bilo tedaj neobjavljivo vse, kar je Ameriko prikazovalo v negativni luči. Plus: iz knjižnic so metali vso sporno, subverzivno, »komunistično« literaturo. Dalje, komunizem je slovel po patetičnih prisegah in zaobljubah. Tudi Amerika je tedaj pokala od priseg in zaobljub. »Dan lojalnosti« je bil le vrh ledene gore. Zaprisego lojalnosti - alias loyalty oath - so uzakonili. Če nisi javno zaprisegel, nisi dobil službe v javni upravi - ali pa si jo izgubil. Zaprisega lojalnosti je bila kmalu obvezna tudi v drugih sektorjih, recimo filmskem. Če nisi javno zaprisegel, namreč nisi mogel igrati v filmih.

Dalje, komunizem je slovel po indoktrinaciji, ideološkem boju in propagandi. Tudi Američani so tedaj doživeli overdose indoktrinacije, ideologije in propagande: gledali so h'woodske protikomunistične filme ter mnoge propagandne filme, dokumentarce in risanke, ki so jih mojstrili v skrivanju pred atomsko bombo, razkrinkavanju komunističnih agentov, varovanju kapitalizma in utrjevanju pravih ameriških vrednot. Za dodatno pravoverno usmerjanje so skrbeli pastorji in kardinali, ki so funkcionirali kot politkomisarji. Celo stripovski junaki, recimo Batman, Superman, Captain Marvel in Captain America, so se na lepem prelevili v križarske borce proti komunizmu. Dalje, komunizem je slovel po vajah »nič nas ne sme presenetiti«. Amerika tudi: komunistična invazija na Mosinee je bila le ena izmed njih. Dalje, komunizem je slovel po prisluškovanju. Tudi v Ameriki je bilo tedaj prisluškovanje nekaj povsem normalnega: J. Edgar Hoover, direktor FBI-ja, je prisluškovanje spodbujal. V imenu nacionalne varnosti, se razume - potemtakem iz istega razloga kot v komunističnih deželah. Dalje, komunizem je slovel po ovaduškem sistemu. Amerika tudi: FBI, Ameriška legija in druge patriotske organizacije so ljudi vzpodbujale, naj ovajajo čudne in sumljive ljudi, pa četudi znance, sosede in sorodnike.

Stalin, D.C.

Jasno, komunizem je slovel tudi po stalinističnih montiranih sojenjih, na katerih so obdolžence, običajno povsem nedolžne, prisilili v to, da so obtoževali sami sebe, da so ovajali zarotnike, ki so sodelovali z njimi, in da so na koncu zase zahtevali najhujšo možno kazen. V Ameriki je stalinističnim sojenjem kontrirala Kongresna komisija za protiameriške dejavnosti: pred njo - in podobne preiskovalne komisije, tudi McCarthy-jevo - je morala po letu 1947 stopiti množica Američanov, osumljenih članstva v komunistični partiji, nekdanjega članstva v komunistični partiji ali pa simpatiziranja s komunistično partijo. Morali so se obtoževati in ovajati zarotnike, s katerimi so sodelovali - aktualne komuniste, nekdanje komuniste, simpatizerje komunizma. Obvezno so morali našteti čim več imen. Če jih niso hoteli ali pa če so se sklicevali na I. in V. amandma ustave, ki sta jim jamčila svobodo izražanja in pravni izogib samoinkriminaciji, so jih obtožili žalitve kongresa. Deset h'woodskih filmarjev so celo zaprli. Kdor ni ovajal, se ni »očistil« - kdor se ni »očistil«, ni več dobil dela. Nekateri so ovajali, najbolj famozno režiser Elia Kazan, dramatik Clifford Odets in igralec Lee J. Cobb. Drugi so raje ostali brez službe. Mnogi so emigrirali. Nekateri so naredili samomore. Hollywood, univerze, akademije, TV postaje in podobne javne institucije so začele sestavljati črne spiske - kdor se je znašel na črnem spisku, je letel na cesto. Obenem so obsodili in zaprli tudi kompletno vodstvo ameriške komunistične partije, takoj zatem pa je v različnih ameriških mestih, od Honoluluja do Clevelanda, pred sodnike stopilo še 141 komunistov. Ker ni šlo drugače, so zaprli še polovico njihovih odvetnikov. Službe je tedaj izgubilo okrog 12.000 »komunistov«.

O tem, kako je Amerika s komunisti tekmovala v kopičenju atomskih bomb in osvajanju vesolja, ni treba posebej govoriti, toda obstaja še ena krucialna reč, po kateri je slovel komunizem: po tem, da je kužen. Po tem, da te lahko okuži. No, leta 1976 je Ameriška legija sklenila, da bo priredila veliko konvencijo, in sicer v Philadelphiji, zibelki ameriškega patriotizma. Izbrali so hotel Bellevue Stratford. Ko so prišli v hotel, je takoj izbruhnila bakterijska pljučnica - umrlo je 29 legionarjev. Bolezen, ki jih je ubila, so poimenovali legionellosis - legionarska bolezen. Bakterijo, ki jih je okužila, pa so poimenovali legionella. Ha.

Vse to - črni spiski, montirana sojenja, zapiranja komunistov, kongresne preiskave, tišanja disidentov, retuširanja zgodovine, eksekucije atomskih vohunov, ovajanja, prisluškovanja, zaprisege, vlaki svobode, parade lojalnosti ipd. - so bile le inscenacije »rdečega terorja«, perverzne, morbidne, sadomazohistične simulacije tistega komunističnega presežnega uživanja. Ali bolje rečeno: ameriški desničarji, zapriseženi protikomunisti, niso hoteli pustiti, da bi komunisti uživali bolj kot oni. Ameriška desnica je najbolj neskončno uživala v tej amerikanizaciji »rdečega terorja«. In seveda, desničarji, ki zdaj Obami očitajo, da jih pelje v totalitarizem, so najbolj fanatično podpirali Busha, ki jih je odpeljal v totalitarizem - v nagla sojenja, lagerje, prisluškovanja, histerični patriotizem, tišanje disidentov, cenzuro in tako dalje. Z Bushem se je le še enkrat potrdilo, da hočejo desničarji v resnici živeti v komunizmu. Z Obamo pa se še enkrat potrjuje, da lahko komunisti svoje presežno uživanje izživijo le v kapitalizmu.

[ProdriveR]

Clanka nisem bral,ker se mi ne da. Ne razumem pa,zakaj bi nekdo poveliceval idejo,ki je v praksi neizvedljiva.

[jaka78]

Dokler bo v svetu veljalo egoistično prepričanje in pohlep dotlej ideje komunizma ne bo moč uresničiti.Dejstvo pa je,da je Komunizem idealna družba,ki bo,če bo na koncu prevladala.Ampak ne govorim o komunizmu,ki ga poznate iz preteklosti ampak o pravem Komunizmu z načelom:Od vsakega toliko,kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje.

Komunizem je idealna družba in zaradi veliko idiotov,ki so ga napačno interpretirali je dobil slabšalni prizvok.To kar je bilo v rusiji Stalin,Lenin itd..v Jugoslaviji s Titom na čelu to ni bil pravi komunizem.To je bila diktatura,ki je zlorabila idejo komunizma in njega samega.

Pravega Komunizma sploh še ni bilo nikjer,ker je predpogoj da se najprej sesuje kapitalistična ureditev na prafaktorje in iz pogorišča kapitalizma šele nastane pravi Komunizem.

Jaz podpiram 100% Komunizem,ker je moje prepričanje bolj nagnjeno na stran pravice in nenategovanja v dobro vseh ljudi na tem zaenkrat še norem svetu. Sit sem kapitalističnega mešanja dreka in poslovanja z virtualnim denarjem in stremenje proti temu,kdo bo koga čedalje bolj po domač povedan nategnu na suh.In vse to za gnil denar,ki je nažalost še vedno sveta vladar.Jebeš gnar,najboljše stvari so zastonj

[Igorr]

Clanka nisem bral,ker se mi ne da. Ne razumem pa,zakaj bi nekdo poveliceval idejo,ki je v praksi neizvedljiva.

Človek se je vedno zgledoval po nekih idealih.

[Guest Brumer]

Edini PRAVI komunist je moderc:tavelke dol tlač,tamale poveča, tasrednje pa namiru pusti.

Ps: pa še tole če kdo neve; zakaj je bil na zastavi srp in kladivo s kladivom so te omamili z srpom pa glavo odsekal!!!

[ProdriveR]

Človek se je vedno zgledoval po nekih idealih.

Definitivno,se cist strinjam. Saj pravim,da ideja se ne slisi napacna. Sam v praksi sem se vedno mnenja,da no-go.

No,pa odpri firmo in jo vodi po nacelu komunizma. Da navs mel nc vec,kot ljudje pod tabo

Sam pismo,kolk sm takoj minusov fasu,k sm mal cez komunizem reku

[ProdriveR]

Komunizem je idealna družba in zaradi veliko idiotov,ki so ga napačno interpretirali je dobil slabšalni prizvok.To kar je bilo v rusiji Stalin,Lenin itd..v Jugoslaviji s Titom na čelu to ni bil pravi komunizem.To je bila diktatura,ki je zlorabila idejo komunizma in njega samega.

Jup,pa ne pozabte kako so delovci cenjeni na Kitajskem,pa v S. Vietnamu - NOT! Kitajska ima tut kao komunizem,pa se delovce izkorisca maksimalno,da ne govorim o njhovih "pravicah",k najbrz sploh ne vejo kaj je to.

Edin,kar mi je pa fajn je pa kaznovanje kriminalcev,morilcev...

[ImenitnaPriložnost]

Jup,pa ne pozabte kako so delovci cenjeni na Kitajskem,pa v S. Vietnamu - NOT! Kitajska ima tut kao komunizem,pa se delovce izkorisca maksimalno,da ne govorim o njhovih "pravicah",k najbrz sploh ne vejo kaj je to.

Edin,kar mi je pa fajn je pa kaznovanje kriminalcev,morilcev...

Skratka, treba bo ločiti med socializmom, komunizmom in recimo tistim, kar imajo na Kitajskem, kar ni komunizem, pač pa je "ljudska demokratična diktatura", kot temu uradno rečejo ... komunistična stranka dela v imenu ljudstva in za ljudstvo, proti reakcionarnim silam pa lahko uporabi diktatorske prijeme ... :-)

Pravega komunizma ni bilo še nikjer, žal ...

Še najbližje komunizmu je recimo TV serija Star Trek ... Kjer še nisem videl, da bi kdo kdaj omenjal denar, delnice, ali kaj podobnega ... :-)

[dotem]

kaj pa kibuci v izraelu, a se ne grejo ene vrste komunizem?

[MATjuska]

Dokler bo v svetu veljalo egoistično prepričanje in pohlep dotlej ideje komunizma ne bo moč uresničiti.Dejstvo pa je,da je Komunizem idealna družba,ki bo,če bo na koncu prevladala.Ampak ne govorim o komunizmu,ki ga poznate iz preteklosti ampak o pravem Komunizmu z načelom:Od vsakega toliko,kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje.

Komunizem je idealna družba in zaradi veliko idiotov,ki so ga napačno interpretirali je dobil slabšalni prizvok.To kar je bilo v rusiji Stalin,Lenin itd..v Jugoslaviji s Titom na čelu to ni bil pravi komunizem.To je bila diktatura,ki je zlorabila idejo komunizma in njega samega.

Pravega Komunizma sploh še ni bilo nikjer,ker je predpogoj da se najprej sesuje kapitalistična ureditev na prafaktorje in iz pogorišča kapitalizma šele nastane pravi Komunizem.

Jaz podpiram 100% Komunizem,ker je moje prepričanje bolj nagnjeno na stran pravice in nenategovanja v dobro vseh ljudi na tem zaenkrat še norem svetu. Sit sem kapitalističnega mešanja dreka in poslovanja z virtualnim denarjem in stremenje proti temu,kdo bo koga čedalje bolj po domač povedan nategnu na suh.In vse to za gnil denar,ki je nažalost še vedno sveta vladar.Jebeš gnar,najboljše stvari so zastonj

Dobro napisano Jaka

Edino glede sesutja kapitalistične ureditve na prafaktorje je po mojem mnenju treba nekaj dodat: Marx in Engels sta na stara leta svoja stališča glede tega omilila - preobrazba (iz kapitalizma v komunizem oz. idealno družbo) naj bi se zgodila postopoma, ko bodo produkcijski faktorji dosegli dovolj visok nivo razvitosti. In ker je delo edini PF, ki ustvarja dodano vrednost, ima po moje pri tej preobrazbi tudi največjo težo: skratka, ko se bo zavest ljudi dovolj razvila, se bodo začele "dogajati" spremembe tudi pri ostalih PF.

[Fritz]

Jup,pa ne pozabte kako so delovci cenjeni na Kitajskem,pa v S. Vietnamu - NOT! Kitajska ima tut kao komunizem,pa se delovce izkorisca maksimalno,da ne govorim o njhovih "pravicah",k najbrz sploh ne vejo kaj je to.

Edin,kar mi je pa fajn je pa kaznovanje kriminalcev,morilcev...

Hm, kolikor vem, komunistične ureditve na naši planeti še ni bilo...imeli smo komune in socialistične države. Komunizem predpostavlja odmiranje države kot takšne, tega pa še nismo videli, vsaj odkar na svetu obstajajo nacionalne države.

Glede Kitajske in pravic delavcev - KP Kitajske je po padcu socializma v ZSSR in vzhodni Evropi ugotovila, da je edini način, da Kitajska obstane kot socialistična država ta, da postane ekonomsko uspešna. Ker se je tržno gospodarstvo pokazalo kot uspešnejše v sedanjih okoliščinah, so le to uvedli tudi na Kitajskem s tem, da oblast in kontrola nad represivnim sistemom ostajata v rokah KP Kitajske. Ne glede na to se tudi na Kitajskem pojavljajo ekscesi karakteristični za zgodnji ali neregulirani kapitalizem in to postavlja pod vprašaj legitimnost vodilnega položaja Partije (koga predstavlja Partija - delovno ljudstvo ali kapitaliste?). Kitajska je velika država, v kateri velik delež prebivalstva še vedno predstavljajo revni prebivalci iz ruralnega okolja. S še vedno trajajočo industrializacijo so ti ljudje postali poceni delovna sila, samo izkoriščanje v smislu suženjstva pa je prepovedano in ga oblasti preganjajo (če niso korumpirane).

Temu lahko dodam še to, da je že Marx ugotovil, da je uspešen prehod v socializem možen samo iz visoko razvitega kapitalizma in temu KP Kitajske sedaj sledi. ZSSR in Jugoslavija sta prešli v socializem skoraj neposredno iz fevdalizma oz. začetne faze kapitalizma kar nedvomno ni bilo dobro, čeprav jim je uspelo državo industrializirati.

[Rude Boy]

sem mislil da se bo novo nastajajoča stranka Slovenska unija in Dimovski šla bolj skrajnega levičarstva kot trenutni levo sredinci ! pa ne bo nič ! nima jajc ! škoda ! bi zapolnil tržno politično nišo ! pa parlamentarni prag bi tudi dobil ! :-)

[Pervy]

sem mislil da se bo novo nastajajoča stranka Slovenska unija in Dimovski šla bolj skrajnega levičarstva kot trenutni levo sredinci ! pa ne bo nič ! nima jajc ! škoda ! bi zapolnil tržno politično nišo ! pa parlamentarni prag bi tudi dobil ! :-)

dimovski ni medijska faca, niti nima imiđa, prodaja pa isto meglo kot vsi levo-desno politiki. najboljše da vzame še pečeta in ono drugo ex-sns pa naredijo "unijo pod lipo". kratka zgodba bo tole, razen če držijo špekulacije da so tačrni zadaj z denarjem

[Kramp]

Bo treba Kekca naštimat za eno tako stranko.

Dec ma politkomisarske izkušnje. :grim

[Noiser69]

Dokler bo v svetu veljalo egoistično prepričanje in pohlep dotlej ideje komunizma ne bo moč uresničiti.Dejstvo pa je,da je Komunizem idealna družba,ki bo,če bo na koncu prevladala.Ampak ne govorim o komunizmu,ki ga poznate iz preteklosti ampak o pravem Komunizmu z načelom:Od vsakega toliko,kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje.

Komunizem je idealna družba in zaradi veliko idiotov,ki so ga napačno interpretirali je dobil slabšalni prizvok.To kar je bilo v rusiji Stalin,Lenin itd..v Jugoslaviji s Titom na čelu to ni bil pravi komunizem.To je bila diktatura,ki je zlorabila idejo komunizma in njega samega.

Pravega Komunizma sploh še ni bilo nikjer,ker je predpogoj da se najprej sesuje kapitalistična ureditev na prafaktorje in iz pogorišča kapitalizma šele nastane pravi Komunizem.

Jaz podpiram 100% Komunizem,ker je moje prepričanje bolj nagnjeno na stran pravice in nenategovanja v dobro vseh ljudi na tem zaenkrat še norem svetu. Sit sem kapitalističnega mešanja dreka in poslovanja z virtualnim denarjem in stremenje proti temu,kdo bo koga čedalje bolj po domač povedan nategnu na suh.In vse to za gnil denar,ki je nažalost še vedno sveta vladar.Jebeš gnar,najboljše stvari so zastonj

Jaka, pohvalno dobro napisano

Komunizem sam po sebi ni slab, slabi so tisti ki ga izvajajo (Današnji kitajci, ki se grejo nek kvazi komunizem pa Stalin - to je blo sam izkoriščanje komunizma ... )

LP

Popravljeno Januar 13, 2010. Popravil Hozi

[lasagna]

Bo treba Kekca naštimat za eno tako stranko.

Dec ma politkomisarske izkušnje. :grim

Keky jo že ima, vendar je članstvo strogo omejeno, ker za vlado zadostuje 27 uslužbencev (ministri in administracija ter trezen šofer vključeni). Volilci pa smejo biti nestrankarski ali magari člani drugih strank. Iz proračuna se ne črpa nikakršnih sredstev, ob prevzemu oblasti se proračun ukinja. Davek od dobička plačujejo samo imperialisti (72 % + 13. davek).

[ImenitnaPriložnost]

Komunizem sam po sebi ni slab, slabi so tisti ki ga izvajajo (Današnji kitajci, ki se grejo nek kvazi komunizem pa Stalin - to je blo sam izkoriščanje komunizma ... )

Ne boš verjel - tudi kapitalizem sam po sebi ni slab! :-) ...

[maus]

Čudn, da v prejšnji vladi ni prišla prepoved uporabe kratice KP

[TONTO]

KPS To je kratica za KoPer-Slovenija

[Guest Brumer]

Čudn, da v prejšnji vladi ni prišla prepoved uporabe kratice KP

Nič ni čudn ,če bi jo v prejšnji vladi prepovedal sploh nova nebi prišla na oblast ,saj jih je zdaj ševeč z kartico KP in dajejo odlikovanja bivši udbi !!!

Ps: pa ne samo to, še Hrvata mamo za ministra,samo še to malo morja dajo Hrvatom pa smo v PM.:hmm:

[thumper]

Ps: pa ne samo to, še Hrvata mamo za ministra,samo še to malo morja dajo Hrvatom pa smo v PM.:hmm:

ja sej zdej je minister za "okolje" ...sej hrvaška spada tudi v " okoli nas" ..

A si se pri prejšnji vladi tud kaj pizdil , ko je bil hrvat minister za notranje zadeve...malo bolj pomembno ministrstvo od okoljskega , vsaj kar se tiče nacionalnih interesov... pa desna vlada ga je postavila.. in s tem začela hrvatizacijo slovenske vlade... da se ne boste potem pritoževali kdo se je tak kretenizem spomnil..

[Kramp]

...

Ps: pa ne samo to, še Hrvata mamo za ministra,samo še to malo morja dajo Hrvatom pa smo v PM.:hmm:

Dej pejd ti k si ta korajžen naprej pogledat kako je tam!