kekec III Objavljeno November 26, 2003 Avtor Deli Objavljeno November 26, 2003 Tip gre po nudisticni ... in zagleda lepoticko na trebuhu... Bulji vanjo, obcuduje krasno zaobljeno rit, na kateri je vtetoviran Josip Broz - Tito! "Ojooooj, pa saj imate sliko nasega pokojnega marsala! Nikoli vec ne bo tako dobro, kot za casa Tita! Ga lahko poljubim?" Ona prikima, tip pritisne en doooolg socen poljub... Ona se nasmehne in obrne, tip, kar paf od vsega razkosja, pa na trebuscku zagleda vtetoviranega Milana Kucana! "Ja, pa tud' Kucana imate! Nikoli vec ne bomo imeli takega predsednika, kot je bil Milan! A lahko tudi njega poljubim?" In ona spet prikima, on pa poljubi Kucana pa se kaj zraven.... In gleda tip nize in vidi med dlačicami se eno tetovazo: "Kaj pa je tista kosmata glava spodaj?" "Ja to je pa Dimitrij Rupel ...." "Ooooo, veste kaj, ne mi zamerit, ampak tega bi pa jaz jebal do nezavesti..." Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
kekec III Objavljeno Januar 7, 2004 Avtor Deli Objavljeno Januar 7, 2004 Tovariši in tovarišice ! V nedeljo,11.01.2004,ob 11.uri se vidimo v partizanskih Dražgošah..... PESEM XV. BRIGADE Hiti brigada petnajsta, pohiti čez dole in breg. Poženi iz zemlje slovenske sovražnike naše v beg! Pomika se četa za četo, med polji, gozdovi pojoč, vse kličejo narodu: vztrajaj, ne kloni, saj strt bo sovražni obroč! Mi čuvamo zemljo slovensko, po gorah, ob bistrih vodah in dvigamo v zarjo zastavo za zlato svobodo v boj! Pomika se četa za četo, med polji, gozdovi pojoč, se kliče med narodom: vztrajaj, ne kloni, saj strt bo sovražni obroč! Mi čuvamo zemljo slovensko, po gorah, ob bistrih vodah in dvigamo v zarjo zastavo za zlato svobodo v boj! Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Vale Objavljeno Januar 7, 2004 Deli Objavljeno Januar 7, 2004 Pridem :P Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Manu Objavljeno Januar 7, 2004 Deli Objavljeno Januar 7, 2004 (popravljeno) Prideva. :yea2: p.s. Pokojni J. Ravnikar, borec Šercerjeve brigade, bi bil zelo zadovoljen. B) Popravljeno Januar 7, 2004. Popravil Manuela Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Ice Objavljeno Januar 7, 2004 Deli Objavljeno Januar 7, 2004 bojkotiram. iz protesta. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
marijan Objavljeno Januar 8, 2004 Deli Objavljeno Januar 8, 2004 bom tam s praporjem naše brigade .) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
marijan Objavljeno Januar 8, 2004 Deli Objavljeno Januar 8, 2004 http://www.freewebs.com/kps/ Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
RAN Objavljeno Januar 8, 2004 Deli Objavljeno Januar 8, 2004 Danes mineva 61 let, odkar je padel Pohorski bataljon. Občina Slovenska Bistrica vsako leto pri Treh žebljih pripravi spominsko slovesnost. Zgodba o pohorskem bataljonu je ena izmed najbolj pretresljivih zgodb iz časov narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem. Ko je nacistična Nemčija leta 1941 okupirala Štajersko, je uvedla izredno krut okupacijski režim. Vse slovenske ustanove so bile razpuščene, prebivalstvu so namenili izselitev ali ponemčenje. Vendar se Štajerci s tem niso sprijaznili. Že julija 1941 se je na Pohorju znašla prva skupina partizanov; v noči od 11. na 12. avgust 1941 je napadla orožniško postajo v Ribnici na Pohorju, v naslednjih tednih pa izvedla še več manjših akcij.. Borci so bili povečini mladi iz Maribora, Ruš, Rogoze pri Hočah, Hoč in Ptuja. Nemci so v odgovor silovito zaostrili svoj zasedbeni režim, zagrožena je bila smrtna kazen za partizanstvo in sodelovanje s partizani ter za posest orožja; zaradi nemških hajk je četa imela velike izgube. Kljub temu se je v septembru številčno okrepila, pridružila se ji je skupina partizanov iz Šaleške doline. Svojo pot kot samostojna enota je zaključila v začetku oktobra 1941, ko se je združila s savinjskimi in revirskimi partizani v štajerski bataljon, ki mu je poveljeval kasnejši legendarni partizanski poveljnik Franc Rozman Stane. Da bi utrujeni in izčrpani borci lahko prezimili, se je štajerski bataljon med 11. in 17. novembrom razšel. Stane je odšel poročat Glavnemu poveljstvu v Ljubljano, kasneje pa na Dolenjsko, kjer je prevzel poveljstvo nad novo formacijo, drugim partizanskim bataljonom, ki je bil osnovan z namenom, da gre na pomoč partizanom na Štajersko in so mu zato dali ime II. štajerski bataljon. Ostanek pohorske čete je bil kar kmalu povsem razbit. Spričo naraščajočega nemškega nasilja so bili ljudje zelo prestrašeni, zaradi izdaj je bila mreža OF skoraj uničena. Prva partizanska zima je nasula toliko snega, kakor ga ljudje že desetletja niso pomnili. Gibanje v gorskih predelih je bilo otežkočeno in člani štajerskega bataljona so morali počakati pomladnih mesecev. Nekaj borcev je prezimilo pri aktivistih v Rušah in ta skupinica je postala zametek ruške čete. Spomladi 1942 naj bi se štajerski partizani, dotlej razkropljeni, spet zbrali v svojem bataljonu. To pomlad sta bili ustanovljeni šaleška in savinjska četa, v aprilu 1942 se je oblikovala partizanska skupina tudi na Ptujskem, vendar je bila zaradi izdajstva poleti uničena. Na spomlad se je zbrala in povečala tudi ruška četa, ki je poleti 1942 z delovanjem aktivistov na terenu ustvarila trdno podporniško in obveščevalno mrežo. Drugi štajerski bataljon, oblikovan na Dolenjskem z namenom, da bi šel na pomoč partizanom na Štajersko, se tja ni mogel prebiti kot celota. Le del - bilo je to 38 borcev - je 27. avgusta 1942 prispel v Mislinjsko dolino in navezal stike s štajerskimi partizani. Ta skupina, uradno I. bataljon pohorskega odreda, je dobila ime pohorski bataljon. Ob reorganizaciji so mu bile dodeljene še savinjska, šaleška in ruška četa, ki so se priključile tekom jeseni. Komandant bataljona je bil Rudolf Mede-Groga, politkomisar Jože Menih- Rajko; bataljon je imel 3 čete ter ženski vod, ki je štel 13 članic. Skupaj je bilo v bataljonu 96 borcev. Bataljon se je v času svojega obstoja spoprijel s sovražnikom v mnogih borbah in spopadih; ohranjena poročila kažejo, da je vodstvo II. grupe odredov cenilo pohorski bataljon kot svojo vojaško in politično najbolj izoblikovano enoto. Aktivnost pohorskega bataljona se je nekoliko zmanjšala šele v sredini decembra, ko si je bataljon urejal taborišče, v katerem naj bi prezimili. Izbrali so si prostor na Osankarici, na položni planoti pod Velikim vrhom, Jagerskimi pečmi in Javorskim vrhom, nedaleč od Treh žebljev. Postavili so si zemljanke in božič so že praznovali v zimovališču. Taborišče je bilo dobro urejeno, vsak dan so imeli vojaške vaje, za varnost so poleg straž skrbele patrulje, ki so hodile na izvide. Partizani na Pohorju so bili Nemcem seveda trn v peti; pohorski bataljon je doživel neštete hajke in napade, a se je vselej srečno izmaknil. Toda nemška ovaduška mreža na Pohorju se je zategovala vse tesneje in ko je 3. januarja 1943 prišel Nemcem v roke nek partizan, ki je pobegnil s Pohorja, so iz njega izvlekli še podatke o bataljonovem taborišču. »Veleakcija« kot so jo imenovali, je stekla; poklicali so policijske čete iz Krškega, Slovenj Gradca, Šoštanja, Ljubnega in Celja, vojsko iz Laškega, Slovenske Bistrice, Radelj in Slovenj Gradca, vermanšaft iz Celja in Maribora, skupno je v napadu sodelovalo čez 2.000 mož. 8. januarja 1943 je pohorski bataljon dobojeval svojo poslednjo bitko. Ker nihče izmed borcev pohorskega bataljona ni preživel pokola, ne vemo, kako to, da je bataljonova obveščevalna mreža popolnoma odpovedala, niti, kako se je vse dogajalo. Vemo le, da sta dan prej iz taborišča na Osankarici odšli na teren dve patrulji ter da je par dni pred tem odšel na svoj dom v Framu tudi eden izmed borcev, ki je zbolel za pljučnico. Ti so se izmaknili pokolu; izmed borcev v taborišču pa je ostal živ le eden, težko ranjen. Nemci so ga odpeljali v zapor in kasneje ustrelili kot talca. Naslednji dan, 9. januarja, so Nemci pripeljali dva zajeta partizana, ki sta že mesec dni tičala v zaporu, da bi jima pomagala identificirati mrtve; eden od njiju je med njimi našel ženo in sina ... Trupla pobitih borcev so odpeljali v Gradec, kjer so jih pometali v jarke ob robu pokopališča. Štiri trupla, ki so jih odkrili šele čez par dni nekoliko vstran od taborišča, pa so pokopali v Oplotnici. Nemška poročila pravijo, da se je bataljon izredno junaško boril, da so se borci na svojih položajih obupno branili, na kraju poskušali predreti nemški obroč in pri tem so vsi razen enega padli. Poročilo navaja, da so imeli Nemci 19 mrtvih in 31 ranjenih. V naslednjih tednih so Nemci udarili po sodelavcih Pohorskega bataljona, pozaprli, poslali v taborišča in postrelili mnogo ljudi, na Pohorju skoraj ni bilo družine brez žrtev. Toda junaštvo Pohorskih borcev ni bilo pozabljeno; že nekaj mesecev po boju na Osankarici je deloval na Pohorju II. pohorski bataljon, ki je jeseni 1943 prerastel v pohorski odred in 7. januarja 1944 v udarno brigado Miloša Zidanška. Zgodba o pohorskem bataljonu je neločljivo prepletena o zgodbo o upornih Šarhih, borcih tega bataljona. Alfonz Šarh je bil mali kmet in gozdni posestnik na Lobnici. Bil je neukrotljive narave, domoljub, upornik; že kot mladenič je s soške fronte je pobegnil domov v zeleni kader na Pohorje, leta 1918 je bil s skupino Rušanov, ki so prišli v Maribor na pomoč generalu Maistru, dolga leta je bil zastavonoša sokolske organizacije in je vneto sodeloval z naprednimi krogi pri narodnoobrambnih akcijah. Ob nemški okupaciji je bil star 51 let, visoke in sloke postave, s košato sivečo brado, pravi očak. Že prve dni okupacije se je znašel kot vojni ujetnik v meljski kasarni v Mariboru; izpustili so ga, a že čez nekaj dni so spet prišli ponj. Zato se je pred ponovno aretacijo umaknil v ilegalo in nato vseskozi sodeloval s partizani. 3. avgusta 1942 je okupator po vsej Štajerski izvedel obširne aretacije svojcev in podpornikov partizanov. Prijeto je bilo 184 mož, 365 žensk, 110 mladoletnikov in 60 otrok. Seveda so obiskali tudi domačijo Šarhovih. Šarh sam je bil skrit v bunkerju pod podom, tako da ga Nemci niso našli; brž, ko so odšli, je pobegnil k partizanom. Odpeljali pa so ženo in osmero od devetih otrok; le najmlajša hčerka, ki je bila slučajno pri sorodnikih v Mariboru, je ušla tej usodi. Nemci so ženske so ločili od otrok in jih odpeljali v Auschwitz, otroke pa v mladinsko taborišče Frohnleiten blizu Celovca, tudi vseh osem Šarhovih. Od tam sta dva Šarhova, 16 letni Lojzek in 14 letni Pepček, pobegnila 18. avgusta, 14. septembra pa še 12 letni Vanček. Otroci so se skrivali pri nekem kmetu, dokler niso dobili zveze z očetom; z njim so odšli v ruško četo in postali borci pohorskega bataljona. Štirje Šarhi, oče in trije sinovi, so 8. januarja 1943 mrtvi obležali pri Treh žebljih. Vir : dnevnikov forum Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Manu Objavljeno Januar 8, 2004 Deli Objavljeno Januar 8, 2004 PESEM XIV. DIVIZIJE Zaplovi pesem borb in zmage preko gmajn, gora, zaplovi pesem divizije Štirinajste v svet, ponesi Tomšiča, duh Šercerja, duh Bračiča po vsej slovenski zemlji in prekali z njim srca. »V borbo, Štirinajsta, juriš!« naj se razlega prek sveta! Dvignimo puške in naprej junaško vsi za komandantom v boj. Naprej! Ko domovina vstane iz trpljenja in gorja, takrat bo Štirinajsta zmagovito stopala, takrat med prvimi bo stala v vrsti divizij, ki so borile se za boljše in srečnejše dni. »V borbo, Štirinajsta, juriš!« naj se razlega prek sveta! Dvignimo puške in naprej junaško vsi za komandantom v boj. Naprej! KOMANDANT STANE Brigade s hribov so se vsule kakor plaz, pogumni njih korak nikjer več ne zastane. Za naš pravični boj, sovražniku v poraz je borcem dala vsaka naša vas, na čelu vseh je v boj hitel tovariš Stane. Je že nasilnik na telesu našem stal, globoko nade vse bile so zakopane. Le naj slovenski rod s ujetim puntom vstal in z lastno silo novo vojsko zbral, pognal v naskok se z nami je tovariš Stane. Zastave vojne, počastite mu spomin, potem zvihrajte v boj z armado do Ljubljane! In ves slovenski rod, hvaležno posveti junakom svojim naj slavi, časti, od zmag do zmag nas vodil je tovariš Stane! p.s. Če komu niso všeč, jih lahko mirne duše NE prebere. <_< Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Ice Objavljeno Januar 8, 2004 Deli Objavljeno Januar 8, 2004 a samo "ta rdeci" so se borili za prostost slovenskega naroda 1941-45? kdo je pa slovence leta 1945 na suho nategnil? .....make a wild guess.... (HINT: preberite AVNOJ-ske sklepe) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Thundercat Objavljeno Januar 8, 2004 Deli Objavljeno Januar 8, 2004 Konec prejšnjega leta je izšla zanimiva knjiga avtorja Borisa mlakarja, naslov: Slovensko domobranstvo 1943-1945.. knjige še nisem prebral...košta okoli 7000....so pa kolegi že dobili knjigo in čakam v vrsti da jo preberem....pravijo da je zelo zanimiva...priporočam.... Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
SiR Objavljeno Januar 8, 2004 Deli Objavljeno Januar 8, 2004 Konec prejšnjega leta je izšla zanimiva knjiga avtorja Borisa mlakarja, naslov: Slovensko domobranstvo 1943-1945.. knjige še nisem prebral...košta okoli 7000....so pa kolegi že dobili knjigo in čakam v vrsti da jo preberem....pravijo da je zelo zanimiva...priporočam.... ne priporočaj, če še niti sam ne veš, ali je priporočila vredna, ali ne ... Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Wobewt Objavljeno Januar 8, 2004 Deli Objavljeno Januar 8, 2004 a samo "ta rdeci" so se borili za prostost slovenskega naroda 1941-45? Tko so nas učil. A so lagal? :cry: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
lina Objavljeno Januar 9, 2004 Deli Objavljeno Januar 9, 2004 Je kdo bral-slišal kako je končal komandant Stane. V šoli vam ozadja nesreče pragotovo niso razlagali. (No če ste rojeni pred letom 1980) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
lina Objavljeno Januar 9, 2004 Deli Objavljeno Januar 9, 2004 a samo "ta rdeci" so se borili za prostost slovenskega naroda 1941-45? kdo je pa slovence leta 1945 na suho nategnil? .....make a wild guess.... (HINT: preberite AVNOJ-ske sklepe) Slovence so nategnili večkrat in na žalost se še vedno pustimo nategovati--najbrž nam tako paše. 1943 z dolomitsko izjavo (kp). Druga natega tistega časa vendar druge strani je pa bila angleška, ko so izročili vojne ujetnike (so se jim sami predali, ker niso hoteli priti v roke rdečim silam) nerdeče vojske, ki je tako končala v raznih jamah in breznih. Pol pa rata nategovanje nekaj samoumevnega. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
cyc Objavljeno Januar 9, 2004 Deli Objavljeno Januar 9, 2004 a samo "ta rdeci" so se borili za prostost slovenskega naroda 1941-45? kdo je pa slovence leta 1945 na suho nategnil? .....make a wild guess.... (HINT: preberite AVNOJ-ske sklepe) Kako "samo" - saj oni se niso, oni so furali svojo revolucijo, ce je bilo treba ljudi, ki bi bili po vojni politicni nasprotniki, spraviti s poti, so se tudi z nacisti imenitno vse zmenili ... sam Broz se je recimo veckrat dogovoril da so z Wehrmachtom skupaj padli po cetnikih v Srbiji (vir: Bermanov dosje, Aleksander Bajt). So se oni borili za prostost slovenskega naroda ... HA! -- Pripis, da ne bom narobe razumljen: vse to se je dogajalo na globalni ravni, v vodstvu ... Tisti ki so dejansko prostovoljno sli med partizane da bi se borili proti okupatorju - njim vsa cast. Ampak ti so bili zavedeni ... na suho nategnjeni. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
SiR Objavljeno Januar 9, 2004 Deli Objavljeno Januar 9, 2004 Je kdo bral-slišal kako je končal komandant Stane. V šoli vam ozadja nesreče pragotovo niso razlagali. (No če ste rojeni pred letom 1980) niso.. .daj mi prosim ti povej? :o nam so v Lenartu samo generala Maistra hvalili (če ne bi tega butla blo bi imeli mi že davno šilinge press) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
HHV Objavljeno Januar 9, 2004 Deli Objavljeno Januar 9, 2004 No, da ne bo spet 5000 pametnih, lepim mnenje Severjevega Janita, s katerim se zelo strinjam. Pa najdite sami sebe na eni ali drugi strani, kot jih Jani v zadnjem odstavku navaja. Heroizma partizanov, sploh pa v borbi 14., mi pa nikar ne omalovažujte! Preberite si še enkrat njihovo zgodbo, premislite, potem mi pa povejte, kje v tem je bilo kaj govora o komunizmu, ko so se kar naenkrat protikomunistične replike pojavile. 27. maj 2002 Uvodnik Ideologije, vojna in zločini Jani Sever "Dokler ne bo Slovenija obsodila z isto močjo in z istim prepričanjem nacizem, fašizem in komunizem, bo težko pri nas računati na spravo." Dr. Andrej Bajuk Zakon o vojnih grobiščih je v parlamentu spet obudil stare ločnice. Za nekaj teatra pa je poskrbel poslanec SDS France Cukjati, ki je prebral domobransko prisego. Kontroverzni nastop je sprožil celo reakcije, češ da prisege sploh ne bi smel brati. Kar je seveda neumnost. Tako kot so neumnost ugotovitve, ki jih je iz prebrane prisege potegnil Cukjati, sicer zastavonoša borcev proti pravicam samskih žensk do umetne oploditve. Cukjati v domobranski prisegi ne vidi prisege Hitlerju, ampak zaprisego vojakov k pokornosti svojim nadrejenim, s končnim ciljem - oblikovanjem Slovenije v svobodni Evropi. Po Cukjatijevo bi bila torej Slovenija skoraj gotovo samostojna že mnogo prej, če bi seveda zmagala Hitlerjeva Nemčija, ki bi po svojih merilih uredila tako imenovano "svobodno Evropo". Evropo brez Židov, Ciganov in homoseksualcev, v kateri bi Slovani, ki ne bi bili izničeni, predstavljali podraso, ter seveda Evropo brez komunistov. Cukjati sicer pravi, da je bila domobranska "proklamacija sodelovanja z nemško vojsko" velika napaka in da evropska demokracija temelji na protinacizmu, vendar to ni vse, po njegovem temelji tudi na protikomunizmu. Teza, ki spregleduje zgodovino sindikalnih gibanj, zavezništva v drugi svetovni vojni, obstoječe evropske komunistične stranke ter idejo enakosti, ki je bila temeljna nosilka buržoaznih revolucij. Teza, ki prikriva povsem drugačno naravo nacistične zločinske ideologije. Izenačevanje nacizma in komunizma pelje seveda v neko povsem drugo interpretacijo zgodovine druge svetovne vojne. Tiste, ki so sodelovali z nacistično Nemčijo, praktično odvezuje krivde, saj sami menda niso pripadali nacizmu, ampak so bili kot "uradna vojska" pač skorajda prisiljeni v zavezništvo, ki je bilo hkrati pripravno za obračun s "hudičevim" komunizmom. Pravzaprav so opravljali dobro delo. So pač verjeli, da je svobodna Slovenija v svobodni Evropi mogoča pod vodstvom Hitlerja in enot SS in da jo bodo izvojevali v boju proti banditom in njihovim zaveznikom - Stalinu, Churchillu in Rooseveltu. Čeprav so nekateri po tihem upali, da se bodo zahodni zavezniki "spametovali" in skupaj s Hitlerjem raje udarili po Sovjetski zvezi. Partizane takšna interpretacija postavlja tako rekoč v vlogo teroristov. Tiste, ki na ta način razumejo zgodovino, pa v bližino evropskih ekstremnih desnic. Podobno lahko razumemo tudi najnovejšo gesto slovenske rimskokatoliške cerkve, ki se svoje vloge med drugo svetovno vojno seveda zaveda. Na teološki fakulteti bodo v petek blagoslovili doprsni kip dr. Lamberta Erlicha, duhovnika in univerzitetnega profesorja, ki je aprila 1942 Italijanom predlagal, naj omogočijo oblikovanje "avtonomne varnostne službe", in tako postal nekakšen "začetnik domobranstva". Samo mesec dni pozneje je človeka, ki je verjel v idejo "svobodne Slovenije" v svobodni Evropi, ubil Vos. Slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Res je, da to, če je bil kdo domobranec, še ne pomeni, da ni imel Slovenije rad. A vendarle pri zakonu o vojnih grobiščih najbrž ne gre za to, kdo je imel rad Slovenijo, morda celo po modelu, da so bili partizani za Jugoslavijo, domobranci pa za Slovenijo. To bi bilo vsekakor veliko sprenevedanje. Ali ni namen zakona pravzaprav nekakšno simbolno pietetno dejanje, s katerim bi pokopali vse mrtve in bi zato pomenilo enega od korakov sprave na formalni, državni ravni? Slednje je seveda mogoče samo z vzajemnim simbolnim priznanjem svojega dela krivde in odgovornosti, s strani političnih reprezentantov zgodovinskih družbenih skupin. To niti ne bi smelo biti tako zelo nepredstavljivo. Saj je dovolj jasno tako to, da je za povojne poboje kriva takratna komunistična oblast, kot da so bili med drugo svetovno vojno partizani zavezniki "svobodnega sveta", domobranci pa zavezniki sil osi, na čelu s Hitlerjevo Nemčijo. Morda se nekaterim lahko upravičeno dozdeva, da je bilo priznanje povojne morije s strani "levice" doslej premalo jasno, čeprav tega, da se je zgodil zločin, skoraj nihče ne zanika. A že poskusi razumevanja okoliščin pobojev pri drugi strani vedno lahko vzbujajo ogorčenje, čeprav gre sama pri obrambi kolaboracije celo tako daleč, da jo pravzaprav v celoti zanika. Zdi se, kot da so nasproti si stoječi predstavniki "partizanstva" in "domobranstva" globoko v sebi še vedno prepričani, da sprava ni mogoča. Drugače bi najbrž lahko bili sposobni skupne izjave, ki bi morala potrditi osvobodilni boj kot eno od najpomembnejših zgodovinskih odločitev, obsoditi medvojne in povojne zločine komunistične partije ter tudi medvojno sodelovanje z okupatorjem in zločine, ki so bili storjeni v imenu nacistične Evrope. Je to res tako zelo težko? Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
cyc Objavljeno Januar 9, 2004 Deli Objavljeno Januar 9, 2004 Horjo, a imas za tole: Po Cukjatijevo bi bila torej Slovenija skoraj gotovo samostojna že mnogo prej, če bi seveda zmagala Hitlerjeva Nemčija, ki bi po svojih merilih uredila tako imenovano "svobodno Evropo". Evropo brez Židov, Ciganov in homoseksualcev, v kateri bi Slovani, ki ne bi bili izničeni, predstavljali podraso, ter seveda Evropo brez komunistov. kak verodostojen vir, kje je bilo to objavljeno? Meni se zdi tole miloreceno sumljivo. Oz. verjetno je bil kdo prepameten in je v pisateljskem izlivu pripisal se reci za katere si on predstavlja da jih je tisti tip mislil ali pa je to hotel prikazati :) Je pa v ze omenjenem Bermanovem dosjeju zanimivo ovrednoten boj proti okupatorju, priporocam, da si to sami preberete (ce bom to zacel pisati jaz, me bo spet 8/10 obiskovalcev teh tem grdo gledalo :)) No, morda bom kdaj kak odlomek knjige prepisal, se raje OCRjal. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
HHV Objavljeno Januar 9, 2004 Deli Objavljeno Januar 9, 2004 Kako "samo" - saj oni se niso, oni so furali svojo revolucijo, ... Broz se je recimo veckrat dogovoril da so z Wehrmachtom skupaj padli po cetnikih v Srbiji ...So se oni borili za prostost slovenskega naroda ... HA! Jaooooj, a je treba vedno, ko je govora o partizanstvu, privleči na plano ravno tisto in samo tisto in samo iz tistega obdobja, kar vam pride prav da bi negirali pozitivno vlogo partizanstva, OF-a in ostalega protiokupacijskega aktivizma. Nikoli nikjer v zgodovini nobena stvar ni bila samo črno bela, tako tudi WW2 na področju Slovenije ne moremo enačiti s "človek ne jezi se" igrico. Izdajalstvo, kvizlinštvo je bilo obsojeno v celotni evropi od celotne zahodne demokracije. In domobranci so bili kvizlingi, to so dejstva. Zakaj so se v to vlogo postavili in kakšne so bile njihove računice, je pa druga pesem. Kot pravite eni, celo to, da bi bila Slovenija svobodna ob zmahi Hitlerja! In taki mi obsojajo povojne poboje (te tudi sam obsojam, ker ni bilo zadoščeno pravu), pozabljajo pa na tisoče interniranih in pobitih slovencev, ukradenih otrok, požganih domačij. A zato, ker je bil vojni čas, se je civile lahko pobijalo?? Vse preveč pozabljate dragi moji, da če se hoče doseči sprava, je potrebno najprej postaviti stvari na svoje mesto, Odpor proti okupatorstvu in domobranstvo na svoje mesto, komunizem in nacizem na drugo polico, zmago in poraz pa spet v tretji ladeljc. Pa da ne pozabim, Broz se je nekajkrat tudi skupaj s četniki proti švabom boril. Hja, zanimivo, kako mladina s čitanjem novih bukvic več ve o dogajanju pri nas doma, kot sem pa jaz od dedov in stricov poslušal. :hmm: :hmm: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
lina Objavljeno Januar 9, 2004 Deli Objavljeno Januar 9, 2004 (popravljeno) The accident, that Stane killed, is possible under such circumstances, but there always remains doubt. One cannot believe, that an experienced man of his calibre was not aware of possible incidents, that could occur from new weapons sent by the English. Was he really so ingenuous, to stand close-by to an unproven weapon, when it fired off? Such a weapon could have been activated also by means of a cord from a safe distance?! Several people believe, the incident was submitted. However, for what reason? It is said, that Stane, in his partisan loyalty to his nation, was the main obstacle for the arriving Yugoslav (Serbian) partisans in Slovenia. Therefore, his figure had to be removed. Viewing things on a larger scale, we have established that a multitude of partisans were killed by VOS, the Communist security service. Until today, these victims of Communist terror have never been remembered. They simply are suppressed. But it is well known, that these partisans were very loyal Slovenian patriots, and this alone could have been the reason for their liquidation. These partisans were driven by patriotism, who, in their fight preferred freedom for Slovenians, and not for the Communist revolution. Čist na kratko bom pa ob priliki poiskala razlago ,,zarote,,---enkrat je bil na tv en ,,partizan,, in je govoril o temu (je bil tam) pa čeprav je tudi on bil komunist se mu je ta nesreča zdela čudna. Popravljeno Januar 9, 2004. Popravil lina Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
RAN Objavljeno Januar 9, 2004 Deli Objavljeno Januar 9, 2004 Horjo, a imas za tole: kak verodostojen vir, kje je bilo to objavljeno? Meni se zdi tole miloreceno sumljivo. Oz. verjetno je bil kdo prepameten in je v pisateljskem izlivu pripisal se reci za katere si on predstavlja da jih je tisti tip mislil ali pa je to hotel prikazati :) Je pa v ze omenjenem Bermanovem dosjeju zanimivo ovrednoten boj proti okupatorju, priporocam, da si to sami preberete (ce bom to zacel pisati jaz, me bo spet 8/10 obiskovalcev teh tem grdo gledalo :)) No, morda bom kdaj kak odlomek knjige prepisal, se raje OCRjal. Kaj furt naprej ta Bermanov dosje noter vlačiš. Vsaka čast Bajt-u kot priznanemu ekonomistu, ampak ta knjiga mu pa ni v čast. Pa ne zato ker se jaz z njo ne bi strinjal. Bolj zmedenega branja si sploh ne moreš predstavljati. Knjiga ki vso mojo "zasvojenost" z levo opcijo tudi v enem segmentu ne omaja. Dragi Cyc : Eni in ta drugi se bomo morali sprijaznit in vsak svojo grdo krastačo poljubit, ki pa se ne enim ne drugim ne bo v princesko spremenila. Tako pač je. Kdor to zmore mu bo lažje. Jaz svojo sem poljubil. In zaradi tega mi vaša ni nič manj odvratna. B) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
cyc Objavljeno Januar 9, 2004 Deli Objavljeno Januar 9, 2004 Kaj furt naprej ta Bermanov dosje noter vlačiš. RAN, zato, ker so vsi grehi notri tako lepo zajeti .... :kva2: :P ;) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
cyc Objavljeno Januar 9, 2004 Deli Objavljeno Januar 9, 2004 Jaooooj, a je treba vedno, ko je govora o partizanstvu, privleči na plano ravno tisto in samo tisto in samo iz tistega obdobja, kar vam pride prav da bi negirali pozitivno vlogo partizanstva, OF-a in ostalega protiokupacijskega aktivizma. Saj sem obe plati napisal - posameznike ki so sli v dobri veri v boj spostujem in kot receno - vsa cast jim. Kar se je pa s partizanstvom v celoti dogajalo mi pa niti najmanj ni vsec, vodstvo so bili zlocinci. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
RAN Objavljeno Januar 9, 2004 Deli Objavljeno Januar 9, 2004 RAN, zato, ker so vsi grehi notri tako lepo zajeti .... :kva2: :P ;) No pa še uno pol preberi o Svetem Urhu. Pol mi pa spet ti eno predlagaj in tako naprej do onemglosti. Po do kdaj še. A nimaš kaj bolj pametnega počet. A ti celo misliš da boš koga spreobrnil. Jaz sem se z grdi i resnicami sprijaznil, pa se daj počasi še ti. Premlad si in škoda te je, da boš zaradi tega prekuru. Ne ti ne jaz nisva nič kriva, da je bilo kot je bilo. B) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se