Kam?

[SiR]

Ko sva z nearrainom na najini prvi a ne tudi zadnji zoo-gastronomološki ekspediciji v prekmurje opazovala štorklje, sva se potem med prežvekovanjem giric in goltanjem bograča (pokalnega zmagovalca!) spraševala - ti, stari, madona, ja pa kam kurba gredo te štorklje pozimi, pa ne valjda v afriko?

No, near - našel sem odgovor: Vse o štorkljah (in štrkih)

--------------

UGANKA PTIČJIH SELITEV

SELITEV BELE ŠTORKLJE

Julija, ko so mladiči že veliki, jim starša vse redkeje prinašata hrano. Lakota končno naredita svoje: mladiči so prisiljeni zapustiti gnezdo, si poiskati hrano in se naučiti leteti. Za ta samostojen vstop v življenje imajo navoljo le dva tedna. Dobrih štirinajst dni zatem, v začetku avgusta, štorklje namreč že zapuščajo svoja gnezdišča. Prišel je čas odhoda. Pred seboj imajo več kakor 10.000 km zračne poti na spodnji kraj afriškega kontinenta.

V zgodnjih jutranjih urah si še iščejo plen, sredi dopoldneva pa se odpravijo na pot.

Po dveh poteh gredo. Štorklje zahodnih nemških pokrajih, Francije in Španije gredo po “zahodni poti”. Preko Gibraltarja dosežejo Afriko in nadaljujejo pot ob njeni zahodni obali.

Za naše štorklje pa velja t.i. “vzhodna pot”: preko Male Azije in Bližnjega vzhoda. V obeh primerih velja, da letijo nad celino in le izjemoma nad morjem. Topli zračni tokovi in vetrovi jim tam omogočajo manj utrudljiv let, saj lahko večkrat jadrajo po zraku.

Preko Madžarske, Vojvodine, Romunije in Bolgarije na obale Črnega morja – je prva pred etapa “vzhodne smeri”.

Sledi del poti – na glavno zborno mesto - do Bosporja. Tukaj se zbero vse ptice “vzhodne smeri” na skupno potovanje. Jate preletijo Istambul na svoji poti na jug Afrike.

Štorklje prenočujejo na odprtih in preglednih krajih, letijo čez dan, ko si tudi lahko pomagajo s toplimi zračnimi tokovi. V tem delu poti počivajoče jate le redko najdejo mir, saj številni vojaki streljajo nanje kar z brzostrelkami.

Čez severno obrobje Rdečega morja priletijo štorklje nad afriški kontinent.

Sredi oktobra preletijo območje reke Nil. Tam se velike jate razdelijo v večje število manjših. Tako lažje najdejo vodo in počivališča v pretežno suhih področjih južno od Kartuma.

Tukaj tudi prvič srečajo svoje afriške sorodnice – črne štorklje. Kadar je “let kobilic”, so prostranstva Sudana in severne Kenije za štorklje obljubljena dežela. Množice ličink kobilic so lahek in obilen plen.

V začetku novembra so štorklje preletele ekvator. Največji del svoje poti imajo štorklje že za seboj. V okrilju širokih step počivajo jate štorkelj na poti iz Sudana na jug.

Jate se znova dvigajo v nebo. To pot sledijo toku mogočne reke Zambezi. Nezmotljivi naravni kompas jih pelje preko velikih farm v Zimbabveju dalje proti jugu. Kobilice so tukaj njihova glavna jed. Od tu naprej jih čaka samo še en let in pristanejo v južni Afriki. Končala se je več 10.000 km dolga pot oziroma 4 mesece trajajoča pot do umetno namakanih farm ob reki Limpopo tja do rta Dobre nade. V teh krajih se lahko ptice, opešane in utrujene od poti, do sitega najedo in v miru odpočijejo.

Januar je v južni Afriki čas visokega poletja, obilnega dežja in velikih temperaturnih nihanj. Paša na zelenih travnikih je po takem vremenu podobna našim razmeram, pokrajina sama spominja na našo gradiščansko, moravsko ali prekmursko ravnico. Tu si odpočijejo in pripravijo na vrnitev domov. Pot domov k nam traja le dva meseca.

[Nearrain]

..prehitro si razkril skrivnost univerzuma... B)

[Vale]

Štorklje grejo pozimi delat otroke ... PIKA ...

[Vale]

OSEBNA IZKAZNICA

Opis: Perje je pretežno umazano bele barve, razen letalnih peres, velikih primarnih in sekundarnih krovcev ter lopatičnega perja, ki je črne barve. Kljun in dolge noge so rdeče, pri mladih temnejše. Spola sta si zelo podobna, samci so ponavadi večji z masivnejšim kljunom.

Teža in velikost: Tehta 2,6-4,5 kg, v dolžino meri 100-125 cm, razpon kril znaša 1,55-1,65 m.

Življenjski prostor: Poseljuje nižine, v času gnezditve v glavnem v bližini človeških bivališč.

Gnezdo: Okroglo, zgrajeno iz vej, veliko 75-170 cm v premeru in visoko 50-200 cm. Velikost in teža naraščata s starostjo. Ponavadi je nameščeno na dimnikih, slemenih streh in raznih drogovih, gnezda na drevesih so redka. Bela štorklja znese 3-5 jajc, ponavadi štiri. Mladiči se izvalijo 31-34 dni po začetku valjenja in zapustijo gnezdo po 54-70 dneh.

Način življenja: Je selivka, evropske bele štorklje prezimujejo v Afriki južno od Sahare. Gnezdišča zapustijo v avgustu, mladiči nekoliko pred odraslimi. K nam se vrnejo konec marca ali v aprilu, prvi prispe na gnezdo samec. Hrana so različne manjše živali, predvsem mali sesalci, žuželke (večinoma kobilice), deževniki, dvoživke in plazilci.

Ogroženost: Število belih štorkelj v celotnem naselitvenem območju nezadržno upada. Iz nekaterih srednje in zahodnoevropskih držav je ta ptica že povsem izginila. Glavne vzroke za takšno nazadovanje je treba iskati v vplivih človeka. Med najpomembnejše spadajo izguba življenjskega prostora (uničevanje močvirnih travnikov in virov prehrane na gnezdiščih), pomanjkanje hrane na prezimovališčih zaradi suš in uporabe insekticidov, zaskrbljujoče naraščajoče pa je tudi število belih štorkelj, ki poginejo ob trkih z električnimi žicami. V Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije je bela štorklja uvrščena v kategorijo močno ogroženih vrst v Evropi pa v skupino ranljivih vrst SPEC 2.

Uvod

Redkokatera ptica je tako povezana s človekom kot prav bela štorklja. Nič čudnega, saj si je za svoja gnezdišča izbrala dimnike in strehe naših bivališč. Nemalo je tistih, ki se v poznomarčevskih dneh, ko se zima poslavlja in je v zraku čutiti vonj pomladi, pričakujoče ozirajo po naših vaseh. "Ali bodo prišle tudi letos?" je tesnobno vprašanje, ki kljuje vse do tistega svečanega trenutka, ko se na svojem gnezdu pojavi prva črno-bela ptica, ki kasneje vzgoji nov rod svojih potomcev - kot že toliko let poprej. Se v tistem trenutku sploh zavemo, kakšno veselje in hkrati odgovornost so nam namenile štorklje, ko so se pred mnogimi leti preselile iz tedaj obsežnih poplavnih gozdov v naša naselja in nam zaupale najbolj intimne trenutke svojega življenja? Bela štorklja je kljub svoji domačnosti zelo občutljiva ptica. Mnogokrat še tako lepe želje niso dovolj in marsikatero gnezdo ostane spomladi prazno kot nemi opomin našemu početju. Prav zato smo se pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije odločili, da za ptico leta 1999 proglasimo belo štorkljo. Vsem dobro znano in ljubo ptico, a vendar tako ogroženo.

Vljudno Vas vabimo, da se nam pridružite pri aktivnostih, ki jih izvajamo v okviru te akcije. Zbrani podatki in informacije o življenju bele štorklje nam bodo pomagali pri naših skupnih prizadevanjih za njeno ohranitev. Eden naših glavnih ciljev pa bo dosežen, če boste pri opazovanjih za izpolnitev obrazca ali pri kakšnem drugem srečanju s to ptico uživali in se imeli lepo.

Damijan Denac in Luka Božič, vodji projekta Ptica leta 1999

Popravljeno Avgust 11, 2003. Popravil Vale