Suša...

[kekec III]

MOŽNOSTI ZA SANIRANJE POSLEDIC PO SUŠI

1.GNOJENJE TRAVINJA:

Travniki ,ki nam dajejo v normalnih letih tri ali več košenj in intenzivne pašnike ,moramo dognojiti s 40 do 60 kg /ha dušika (150 do 220 kg /ha KAN).Z manjšim odmerkom dognojimo manj rodovitne travnike z večjim do 220 kg /ha ,pa le zelo intenzivne travnike in pašnike.

Če bomo travinje takoj dognojili ,bo prišlo gnojilo v mokri zemlji do kornin travne ruše ,ki ga bo lahko takoj izkoristilo za novo rast.S tem bomo zagotovili hitro rast in največji še možen pridelek krme.Ta pridelek bomo lahko porabili za zeleno krmo ,pašo ali za siliranje.

Ekstenzivne travnike (ena do dve košnji) in zelo izsušene ,kjer tudi po dežju ne bo zelenih listov,dognojevanja ne bomo izvajali.

2.SILIRANJE KORUZE, PRIZADETE ZARADI SUŠE

Posevki koruze,so lahko na nekaterih področjih močno prizadeti zaradi suše.Rastline prisilno dozorevajo,ob tem pa se jim ,v večji ali manjši meri,sušijo listi.

Glede na različno poškodovanost posevkov ,priporočam naslednje ukrepe:

posevki,kjer ima koruza večino listov suhih ,naj se neglede na razvitost storža in zrelost zrnja čim prej silirajo;

koruza ,ki ima suhih cca. polovico listov in je dosegla rano voščeno zrelost naj se prav tako čim prej silira,

koruza,ki ima suhe samo spodnje liste in od suše ni preveč prizadeta,naj se silira v dobri voščeni zrelosti,ko je zrnje pri zobankah,vsaj na sredini storža že vdrta,to je približno teden dni prej kot običajno.

neprizadeti posevki koruze naj se silirajo kot običajno ,ko je zrnje že precej trdo,v osnovi (tam kjer drži oklaska)pa je še mehko in vlažno na pritisk z nohtom;

pri polnjenju silosa naj pride bolj suha koruza v spodnji in srednji del silosa,vlažnejša pa zgornji del oziroma na vrh;

vlaženje koruze pri siliranju ni ugodno,izjemoma dodajamo nekaj vode ,če je koruza tako suha ,da je tlačenje preveč otežkočeno;

koruza naj bo kratko rezana,dobro tlačena in takoj pokrita z folijo,ki je po vsej površini obtežino;

zaradi povečane nevarnosti plinov pri siliranju od suše prizadete koruze,je še posebaj važno,da stolpni silos pred vstopom ,dobro prezračimo.

[kekec III]

in še...

ZMANJŠEVANJE ŠKODE PO TOČI

Kako zmanjšati posledice škode po toči je odvisno od tega ali je

poškodovana kultura enoletna ali večletna,ter o časovni fazi

razvoja rastline in o stopnji poškodovanosti.Po oceni teh

ključnih elementov, se poslužujemo naslednjih metod za ublažitev

škode:

1)Obdelovanje tal (predvsem prašenje):

omogoča prezračevanje že zbitih tal,ki so zasičena z

vodo.Vzporedno s tem tudi uničujemo plevele,ki imajo po toči še

boljše pogoje za rast in razvoj,ker so pridobili več

prostora,svetlobe,vlage,zraka,toplote in celo več hranilnih

snovi.Pleveli imajo izredno močno sposobnost za prilagajanje

novim rastnim pogojem in edino človek jih lahko uspešno

zatira.Zato je pomembno,da plevele čimprej po toči uničujemo,ker

s tem omogočamo kulturnim rastlinam hitrejšo rast in razvoj.

2)Prehrana z lahko topnimi dušičnimi gnojili:

takoj po toči,moramo obnoviti prehrano poškodovanih rastlin in to

na najbolj učinkovit način.Uporabiti moramo dušična gnojila,ki

imajo največjo vlogo za hitro in kvalitetno rast

rastlin.Dodajanje dušika se kombinira skupaj z obdelavo tal,kar

je še posebno pomembno,če gnojimo z Ureeo,ki zelo hitro hlapi in

jo je potrebno zadelati v zemljo.Enako dodajamo tudi KAN in sicer

55 do 65 kg /ha.Napačno je dodajanje fosfornih in kalijevih

gnojil,ki so težje topna in so v zemlji ostala še od prejšnjega

(jesensko - zimskega) gnojenja.Potrebno pa je upoštevati

specifičnosti za vse posamezne kulture,ki imajo različne potrebe

po dušiku (koruza,pšenica,sadno drevje).

3)Dodatna zaščita pred škodljivci,boleznimi in pleveli:

potrebno je pripraviti strokovno oceno dodatne zaščite in

uporabiti sredstva za zaščito rastlin pred boleznimi v enakih

odmerkih kot pri rednih tretiranjih pred temi boleznimi,sredstva

za uničevanje plevela pa v nekoliko manjših odmerkih.Tudi

sredstva za uničevanje škodljivcev moramo uporabit v enakih

odmerkih kot jih uporabljamo v normalnih pogojih.

4)Zaoravanje uničenih in setev novih posevkov:

prisilno zaoravanje zahteva podobno setev kot je setev zgodnjih

strniščnih posevkov.Za setev uporabljamo hibride ali sorte

ki imajo kratko vegetacijsko dobo .Obdržati moramo tudi rahlost

zgornjega površinskega sloja,zatreti plevele in zadržati vlago v

tleh.

Sadovnjake in vinograde moramo očistiti od polomljenih vej in

odpadlih plodov,ker s tem preprečujemo naknadno gnitje in

sušenje nepoškodovanih plodov.

[Nearrain]

. . . SUŠA ? ? ? . . .

[Vale]

Za odpravo posledic suše ni denarja

BRUSELJ - Kot je včeraj povedal evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler, v proračunu EU ni dodatnega denarja za odpravo posledic suše, ki je letos prizadela Evropo. Komisija bo zato preučila na kakšen način bi lahko pomagala prizadetim državam, tudi pristopnicam, kot eno izmed možnosti pa je Fischler omenil hitrejša izplačila neposrednih plačil, hitro odobritev nacionalnih ukrepov pomoči ter zagotovitev zalog hrane za živalsko krmo.

Suša je sicer najbolj prizadela Nemčijo, Avstrijo, Francijo in Italijo.