šolnina

[LuCy]

Delno bi se strinjala .... dejstvo je, da so ravno šole, ki naj bi človeka pripravljale na njegovo bodoče delo izjemno, izjemno zaostale. Tudi v primeru univerze je tako, da se mora vsaka željena sprememba obdelat in predelat na nešteto komisijah, preden pride v prakso. Zato predvsem na hitro razvijajočih se področjih vse bolj prihaja v ospredje neformalna izobrazba (bodisi iz prakse, bodisi iz raznih tečajev, ipd ...) Je pa res, da faks nudi neko teoretično podstat, platformo za nadaljnje izobraževanje. Po mojem se bo šolstvo vse bolj privatiziralo (tako kot se to dogaja z zdravstvom), še malo pa bomo imeli že osnovne šole privat. Ljudje se bomo počasi navadili, da se kvaliteta pač plača, če pa nimaš pa TRPI (bi rekel ICE :rolleyes: ).

[klemens]

ampak uporabnega know-howa iz faksa ne dobiš ...

Know how implementirat zna večina pismenih. Za know how predloge pisat je pa potrebno najprej malo teorije, nato to prenesti v prakso ...

Brrm je pa lepo razložil kaj sploh univerza je.

Kot kaže nekateri pričakujejo da nekdo z diplomo pa "vse zna". Niti pod razno. Na univerzi ti profesorji predstavijo del stroke za katero se šolaš in s tem delom si ne moreš v praksi takoj pomagati. Poznaš pa splošne principe. Ja res traja univerzitetno izobraževanje 5 let, ampak stroke so ponavadi tako široke da res izveš samo osnovne principe od vseh smeri.

Je pa, vsaj meni, v redu ta način učenja ko najprej začneš spoznavati neko stvar od začetka na splošno zelo široko zastavljeno. Nato ko dobiš projekt se pa posvetiš točno določeni stvari ne pa samo na to, kak boš opravil s projektom.

@lucy : sem mislil da sem v stroki, ki se hitro razvija. Sem pa bil s tem kako so aktualne stvari na faksu popolnoma zadovoljen. Bolj izkušenega in strokovnega predavatelja kot so bili profesorji si ne morem predstavljati (pa sem bil že na kar nekaj tečajih ipd). Razni tečaji ti dajo samo neki know how nad določeno tehnologijo ne pa splošnega poznavanja problema. (kar pa dejansko rabiš na "manj zahtevnem" delu, kjer ni treba izumljati česa novega).

[RAN]

Kdorkoli hoče biti kapaciteta na kateremkoli področju se mora stalno izbraževati.

Imamo formalno in neformalno izobraževanje.

Nekateri zgolj diplome in plakete nabirajo, kaj vse in katera izobraževanja so skozi dali, kar tudi ni slabo, je pa bolj malo profita če nekdo dela to izključno zgolj za promocijo sebe.

Nekateri se izobražujeo neformalno preko strokovne literature, ki za določeno vejo branže obstaja, predvsem zato da jih cajt ne povozi ter da naročniku ponudijo up to date rešitve.

Trg takega izobraževanja ne evidentira v zadostni meri. Konkurenca, ki ve da si dober, tega ne bo šla razglašat, ostali laiki pa zgolj ti zaupajo ali pa ne.

B)

[nts]

Danes moraš itak delati kar ti rečejo in zraven biti še vesel, da sploh imaš delo.

Jaz delam v tajništvu. Skupaj delamo v teh prostorih samo štirje (podjetje je razporejeno po celi Sloveniji).

Naše podjetje se ukvarja z veliko stvari, med drugimi tudi s čiščenjem prostorov..... v teh prostorih, ki delam sve dve tajnici in med drugim je najino delo tudi skrbeti za čistočo pisaren. Kar pa pomeni, da midve pospravljave vsak petek pisarne in tudi WC, ne glede na to, da imamo v podjetju zaposlene čistilce.

In po končanem študiju (študiram izredno) bom imela celo višjo izobrazbo kot moj direktni šef (on ima VI stopnjo izobrazbe), pa bom morala še vedno čistiti za njim in še vesela bom, da bom imela službo.

[Brrrm]

Brrrmi, ne štekam čist...

Napaka, da.

Namesto ki bi moralo pisati kateremu.

Hvala. :)

[Brrrm]

Kako zaboga pa dobiš izkušnje če te noben noče vzet v službo brez izkušnj? Hmm :hmm:

To sem se tudi jaz spraševal, ko sem bil še otrok.

Na gradbiščih je vedno pisalo: Nezaposlenim vstop prepovedan!

Kako potem dobijo nove delavce, če nezaposleni zraven ne morejo? :?

[Kruse]

Pri vsakem kadrovskem pogovoru pogledam, kaj in kdaj je prišlo do neke izobrazbe. Zakaj? Ker mi je to eden od osnovnih parametrov, koliko delovoljnosti ima nekdo, ki bi želal delati v "privat" kolektivu. Če ni delovoljen za formalno se dokopat do izobrazbe za poklic, ki bi ga želel opravljati tudi delal najbrže ne bo tako.

Ce sem prav razumel, je tole misljeno takole: Tisti, ki ni redno dokoncal sole, ima manjo moznost zaposlitve kot tisti, ki jo je zakljucil v rednem roku.

Ali pa se morda motim?

Mene pa se vedno zanima Cecotova razlaga njegovega posta, torej; predvsem me zanima tisti (boldani) 'kdaj' v njegovem postu.

Recimo vzamimo primer (sorry Ice, ampak glede na zadnjo anketo in tvoj profil, in pa glede na to, da si legenda in te vsi poznajo :OK: )

Torej, Ice je pri pri svoji anketi glede arhitekture izjavil:

...student arhitekture.

...in ko pogledam njegov profil ... "Rojstni dan 19 januar 1972 "

Se pravi, da je Ice pri 31, se student. Se pravi, da glede na Cecotovo izjavo ni delovoljen, ker ni koncal studija v rednem roku (v SLO si lahko redni student do 27 leta). Se pravi, da lahko pozabi na zaposlitev v "privat kolektivu", ker ni koncal studija v rednem roku.

Torej pri razgovoru (za sluzbo) s Cecotom bi Ice takoj odpadel :? V cem je potem smisel raznih dodatnih izobrazevanj, studija ob delu, ali pa celo univerze za tretje obdobje (OK, to je misljeno za penzioniste, pa nekako ne pase zraven)

In to je v bistvu vprasanje iz mojega posta, na katerega sem zalel slisati odgovor od Cecota.

P.S.

Obema se opravicujem za citiranje njunih izjav, ce sem karkoli narobe razumel. Se posebej se opravicujem Ice-u (se s svojim luzerstvom nisem hotel izpostavljati), kar sem ravno njega vzel za primer, ampak je ravno bilo pri roki (beri: sveze objave, pa mi je ostalo v spominu).

Zelim lep dan se naprej (ceprav je ze noc)

Lp,

[Kruse]

Ce sem prav razumel, je tole misljeno takole: Tisti, ki ni redno dokoncal sole, ima manjo moznost zaposlitve kot tisti, ki jo je zakljucil v rednem roku.

Ali pa se morda motim?

Motiš se. Tudi v proizvodnji in za manjšo plačo iščejo delavce. Vprašanje je samo, če ti je tako delo v interesu.

Se opravicujem (ali pa sem omejen), ampak ne razumem odgovora. Ali lahko prosim za dodatno pojasnilo?

Lp,

[Brrrm]

Jaka,

osebno-zasebni delodajalec si lahko postavi kakršnekoli kriterije pri odbiranju robe s trga sužnjev. In tega mu na glas ni potrebno kaj dosti razlagati.

Oziroma je priporočljivo, da tega na glas ne razlaga na okoli, ker zakonodaja sicer nekaj trobezlja o enakosti in enakih možnostih.

Kdaj, kot ga jaz razumem, je dokaj pomemben. Je velika razlika, ali je človek dobil inženijerski naziv po mukotrpnem desetletnem šolanju ob delu na kakšni od pomožnih šol, ali pa v eni rundi takrat, ko je to smiselno, to je po končanem otroštvu.

V službi potem vidiš razliko, verjami.

[marem]

brrrm kako pa ločiš nekoga k je šolo obdelal u "šusu" in tistega, ki je ves čas šolanja zraven delal in imel še druge stvari (npr. rojstvo otroka,...), tako da mu časovno ni zneslo da bi šolo končal v tistem obdobju. Oba sta lahko zelo dobra delavca, pridna in pedantna. Drugi primer morda celo bolj, ker ima več odgovornosti (domov je treba tud kj $ prnest).

[Brrrm]

Ločiš, ločiš.

Je eno tako, čisto enostavno merilo.

Rezultati na delovnem mestu.

Imam enega takega pod seboj.

Tista šola mu ni strokovno, organizacijsko in iznajdlivostno čisto nič pomagala, razen pri uvrstitvi v višji plačilni razred.

[D-D]

Ločiš, ločiš.

Je eno tako, čisto enostavno merilo.

Rezultati na delovnem mestu.

Imam enega takega pod seboj.

Tista šola mu ni strokovno, organizacijsko in iznajdlivostno čisto nič pomagala, razen pri uvrstitvi v višji plačilni razred.

no sej pol je spet bolš met nekoga ki ima delovne izkušne in ki je delavn, pa zravn študira, kot pa nekoga k naredi fax v šusu, pa nima delovnih izkušnj.

[RAN]

Ločiš, ločiš.

Je eno tako, čisto enostavno merilo.

Rezultati na delovnem mestu.

Imam enega takega pod seboj.

Tista šola mu ni strokovno, organizacijsko in iznajdlivostno čisto nič pomagala, razen pri uvrstitvi v višji plačilni razred.

no sej pol je spet bolš met nekoga ki ima delovne izkušne in ki je delavn, pa zravn študira, kot pa nekoga k naredi fax v šusu, pa nima delovnih izkušnj.

Pa kako morate kar nalepke gor pripopat, potem pa že kar velja, kar na nalepki piše.

Življenje je malj bolj komplicirano, ali pa pestro če hočete, da bi ga kar tako vkalupljali.

Vse je stvar statistike in procenta pogostnosti določenega pojava.

Kar apriori trditi, da so boljš tisti, ki ob delu študirajo, zato ker si ti en tak, ali pa tvoj prijatelj, ali pa sosed ima enega takega pod sabo v službi je čisti nesmisel.

Po tej logiki ukinimo redni študij pa je.

Pa predpišimo unga ob delu, pa vsaj dvajset let mora trajat.

Splošnega pravila ni.

Enga kirurga izbraževat tko malo ob delu, da ene dvajset let kakšne kište prelaga, popoldne gre mal pogledat kako se trupla secirajo, pri kolegu pa na fuš zobe ven meče.

Po dvajsetih leti bo tak praktik, da bi ga še pri KOTEKS-TOBUS zaposlili.

Ne mi ga srat prosim vas.

:angry:

[D-D]

Po tej logiki ukinimo redni študij pa je.

Pa predpišimo unga ob delu, pa vsaj dvajset let mora trajat.

Enga kirurga izbraževat tko malo ob delu, da ene dvajset let kakšne kište prelaga, popoldne gre mal pogledat kako se trupla secirajo, pri kolegu pa na fuš zobe ven meče.

Po dvajsetih leti bo tak praktik, da bi ga še pri KOTEKS-TOBUS zaposlili.

Ne mi ga srat prosim vas.

:angry:

no zdej pa ti men prosim povej, kok je oglasov, ki iščejo pripravnika, oz. nekoga , ki ne potrebuje izkušenj, pa za kero koli delo , povsod zravn pri pogojih piše, da zahtevajo delovne izkušnje in to najman 3 leta.

Zravn sploh ne prideš, če nimaš vez, še na razgovr te ne povabjo, kaj šele kej druzga.

pa diploma gor al pa dol, pa leta pravtako. :?

[Brrrm]

Je tako.

Vsaj v moji, kemijski branži.

Zelo, zelo malo oglasov je videti za kemike.

Zaposluje se predvsem tako, da, če rabiš človeka, vprašaš na fakulteto profesorja, s katerim imaš kolikor toliko dobre stike in odnose, ali je pri njih kaj primernega, ker rabimo.

In obratno, vsake toliko pride od profesorja glas, imam enega dobrega ... In je običajno tako, da je predlagani človek tudi dober, ker tudi profesorju je nekaj do lastnega ugleda in ne bo šel kar tako predlagati škarta.

Tisto, kuc.kuc na vrata, jaz sem pa ravno končal šolo, a bi me... se pa zelo, zelo redko izteče v obliki zaposlitve za nedoločen čas.

Še najboljša takšna bližnjica je pripravništvo, ki se ga običajno izvede na pritisk/ukaz, dovolj močne persone, potem pa obstaja velika verjetnost, da se zadeva spremeni v nedoločen čas.

Pravila pa ni.

Je pa pravilo, da naprimer kemijske tehnike, če jih še kaj dobimo, ker jih na trgu zelo manjka, zaposlimo kot delavce pri napravah, oziroma v procesu. Pisarniških služb zanje ni več.

[D-D]

Zaposluje se predvsem tako, da, če rabiš človeka, vprašaš na fakulteto profesorja, s katerim imaš kolikor toliko dobre stike in odnose, ali je pri njih kaj primernega, ker rabimo.

In obratno, vsake toliko pride od profesorja glas, imam enega dobrega ...

kemikov mogoče res primankuje, zato pa ne primankuje ekonomistov, in je žal tko, da brez vezic neprideš v današnjem svetu nikamor. :(

[Brrrm]

Mislim, da jih trenutno ne primanjkuje, tistih v rangu univerzitetnih diplomiranih inženirjev kemije, kemijskega inženirstva ali kemijske tehnologije.

Jih pa zna primanjkovati čez kakšnih 10 let, ko se bo še naša generacija pričela pokati v penzijone, če ne bodo prej vseh proizvodnih tovarn pozaprli in se bo le še trgovalo.

Čisto osebno vprašanje, D-D, zakaj si pa potem rinila na ekonomijo, saj zanjo pa že vsaj 15 let vemo, da je prenakrcana in da z vsemi tistimi ekonomisti ni kaj početi?

[D-D]

zato ker je nekako še vedno največ možnosti, s to šolo da te zaposlijo, ipak vsaka firma rabi vsaj enega ekonomista, al pa mogoče tud več, kemik se pa glih nemore povsod zaposlit, vsaj zdi se mi tko.

je pa tud to, da marsikdo neve kam bi se vpisu po sredni šoli, mislm, da v teh letih si glih ne predstavlaš kaj bi rad delu celo življene. :hmm:

[YZFgeorge]

D-D.......nehaj v vsaken drugem postu sama sebi oporekat, ter se jokat, da nimaš "vezic".

[superca]

kemikov mogoče res primankuje, zato pa ne primankuje ekonomistov, in je žal tko, da brez vezic neprideš v današnjem svetu nikamor.  :(

To, da danes brez vezic ne prideš nikamor se ne strinjam. Je pa res, da je z vezami lažji vsaj začetek.

Za primer pa samo to, da kolegica s katero sva skupaj študirali na EPF, je z vezami dobila pisarniško službo (za katero bi si marsikdo danes vse prste obliznil) v kateri se vsaj dolgoročno ni videla in si je ves čas sama iskala nekaj v kar bi morala vložit več svoje kreativnosti, znanja, iznajdljivosti,... Kljub temu, da so ji v pisarniški službi ponudili še možnost brezplačnega podiplomskega študija, si je le-tega raje plačala sama, ker jo je motilo dejstvo, da bi zaradi študija morala pri njih delati še min. 5 let. Potem pa si je popolnoma brez vez našla delo (kar pomeni veliko iskanja in razgovorov) v firmi kjer je začela kariero in za svoja leta hitro napredovala.

Skratka med ekonomistom in ekonomistom (lahko bi bilo kar splošno med človekom in človekom) je velika razlika. Pa čakat, da bo delo tebe našlo tudi ne smeš. Je treba kar veliko truda vložit, da dobiš službo brez vez, ko jo pa dobiš, pa je treba pokazat, da znaš delat oz. se znaš in želiš marsičesa naučit, ker tudi delo ekonomistov je za enake in podobne zadeve po firmah zelo različno.

Da ti na dolgi rok ne uspe dobiti niti ene službe (zavedati se je treba da brez vez se navadno začne na dnu, kar pa ne pomeni, da se ne da priti više) je zame samo krut črn scenarij, ki si ga nekateri preveč sami pišejo oz. premalo naredijo, da bi bilo kako drugače (ali pa res skrajen primer smole na polni črti).

Popravljeno September 25, 2003. Popravil superca

[D-D]

:hmm: da se jokam in smilim sama sebi ne ne, nebo držalo, sej sm zaposlena, in to sm dobila prek vezice, ne.

Poznam pa veliko oseb ki službe nikakor ne dobijo, pa bi se za začetek zadovoljil z bilo čim, ipak je laži k prideš na razgovor, povedat da maš že 3 leta delovnih izkušn za sabo, kot pa rečt da nisi še nikjer delu. pa bo pol pršu kdo k ma 10 let izkušn, pa se grem stavt da bodo 100 krat prej vzel tisto k ma več izkušnj, kot pa unga k ma nulo.

[SiR]

Pa še Rugljev pogled na študente, izpite in podobno...

Dr. Rugelj:

Sem mnenja, da je vsak študent, k pade na izpitu, prevarant (se pravi -

psihiatrični kazus), zato bi smel ponavljati izpit samo enkrat, pred

komisijo, po ustrezni psihoterapevtski (prevzgojni) proceduri.

Odgovornemu študentu se ne more pripetiti, da bi na izpitu padel, razen

če je zabit in zato nesposoben za študij!

Če obveznosti ne bi izpolnil, bi - po zgledu japonskih samurajev -

napravil harakiri.

Študij bi moral biti organiziran tako, da bi vsak študent natančno

vedel, koliko delovnih ljudi dela zanj, pa bi za vsakega faliranca bilo

jasno, da je asocialni parazit.

Ko sem kot študent in študentski funkcionar na Univerzi ugotovil, da

večina študentov površno študira in da bodo zato slabi profesorji,

direktorji, politiki ..., sem si zgradil naslednje neomajno stališče:

kdor ima privilegij, da študira, pa študija ne jemlje skrajno resno,

živi na meji zločina, saj vendar "zabušava" na račun žuljev delovnih

ljudi.

Ko sem po diplomi, stažu in specializaciji psihiatrije začel delovati

kot psihiater, sem prva leta raziskoval odnos do izobraževanja "ljudi v

stiski" in ugotovil, da je veilka večina med šolanjem živela na meji

zločina, se pravi psihopatsko.

Vsak zares priden učenec, dijak in študent je odličen. Kdor ni, je zabit

(takšen ni za študij), len ali bolan - ali pa vse po malo.

Ljudi, ki so zabušavali med šolanjem, ni možno zares (re)habilitirati.

Vse kaže, da lahko usodno napako popravijo šele v naslednji inkarnaciji,

če seveda obstaja.

[marem]

ekscentrično a zanimivo, sicer je pa vsem jasno kako Rugelj LAPA !!!

[Cegi]

gospod Rugelj sramujem se, da sem sploh kdaj bil študent.....(a je za harakiri že prepozno?) :lol: :lol: :lol:

[Brrrm]

Večina tudi največjih umov sedanjega in preteklega sveta so bili v šolskih časih razigrani pobalini.

Ni večjega dolgačasa, kot pretirano resen študent.

To Rugljevo zatekanje v sheme in asketske samoomejitve pričajo o omejenosti duha in o strahu pred neznanim in spontanim. :BUA: