Mr. Nepodkupljivi

[Pravokotar]

Po naključju pravkar delam nekaj povsem nezanimivega, kar ne zahteva prav veliko možganskega napora. Ob takem delu se mi navadno podijo po glavi razne zgodbice. Danes se je pripodila denimo tale, resnična, izpred petih, desetih let:

Pri veliki usnjarski firmi je delal prevzemalec. Imenujmo ga Beppi Z. Kdor ne ve, prevzemalec je oseba, ki pregleda dobavljeno surovino, v tem primeru surove kože, in skrbi za to, da kvalitativno in kvantitativno odgovarja pogodbi. In še to je treba dodati, da so surove kože živa tvarina, ki jo je zelo težko 100% objektivno oceniti. Nekako tako kot umetnostno drsanje recimo. OK, če nekdo durhmarš sedi na riti namesto da bi izvajal piruete, gotovo ne bo svetovni prvak. Vse ostalo pa je v veliki meri odvisno od očesa sodnikov.

Naneslo je tako, da je lepega dne naš Beppi prevzemal pošiljko dobavitelja X. Težko bi z gotovostjo trdil, ali so bile kože res tako slabe ali je bil slab samo Beppijev dan, vsekakor pa je precej robe škartiral. Gospod X, lastnik dobaviteljske firme, je bil prisoten in je seveda zaznal, da se stvari ne obračajo ravno v njegovo korist. Malo se je vrtinčil okoli scene, skušal tupatam oporekati, brez posebnega uspeha, potem pa je staknil levo in desno možgansko poloblo, segel v žep in ponudil našemu Beppiju darilce. Nič posebnega ni bilo, le navadna pisemska ovojnica, vredna nekako tedanjih 5.000 DEM. Beppi si je v največjem miru snel rokavice, ki so pri njegovem delu običajne, vzel ovojnico, jo vtaknil v žep in že ga ni bilo več.

Le nekaj minut kasneje se je spet pojavil. Na drugem mestu. V razkošno opremljeni pisarni svojega delodajalca, lastnika usnjarne. Vzel je neodprto ovojnico iz žepa, jo položil na mizo pred "gospodarja" in v skopih besedah povzel bistvo zgodbice.

Če je kdo pričakoval, da sta se potem "gospodar" in gospod X poročila in srečno živela do konca svojih dni, se je krepko uštel. Nikoli več se namreč nista videla. Gospod X ni veliki usnjarski firmi uspel prodati niti grama kože več, čeprav je do usodnega dne romalo med njima že znatno število kamionov. V obojestransko zadovoljstvo, bi lahko dodal.

No, tole sem vam nakracal samo zato, da je minil čas. In je minil. Če pa ima kdo o tem kako mnenje ali podobno zgodbico, bi jo bilo morda zanimivo slišati.

Fino se mejte :)

[SiR]

Pepe, kam pa je potem šla tista kuverta s petimi jurji mark? Čist tko me zanima, bi jo šel poiskat... Je mogoče pristala na "izgubljeni predmeti"? :OK:

[klimbra]

Pepe, kam pa je potem šla tista kuverta s petimi jurji mark? Čist tko me zanima, bi jo šel poiskat... Je mogoče pristala na "izgubljeni predmeti"? :OK:

Sej jih ni blo notr več 5!!!!!!!!

Kolikor poznam Italjansko mentaliteto,je mr.Nepodkupljivi vzel obvezni davek na cestnino(prehojene korake do kanclije) vsaj v višini 2k DEM. :hmm:

[Guest 1]

takih zgodb je takooo malo, da ... meni se kaj podobnega v 20letni podjetniški karieri ni zgodilo

onih drugih je veliiiko več, tako veliko, da je že dolgčas.. vsi jemljejo kuverte.. od vratarja do generalnega direktorja ali lastnika podjetja..

pa saj to se ve ... ne bi o tem

Beppi je bil izjema... takorekoč "bela vrana v Sahari", kjer še črnih ni nevemkoliko ali pa sploh nobene

- težko reči ali je bil butelj, ki si ni znal izračunari, koliko ur mora prekladati kože, da dobi toliko denarja

- ali izredno brihten človek, ki je zelo dobro poznal svojega delodajalca in vedel kako si "nabiti točke" pri njemu ali celo povišanje plače - dolgoročno gledano veliko več od tistih 5.000 DM

- mogoče pa je v pošiljki našel kaj takega, zaradi česar bi bilo evidentno, da jo je spustil skozi samo zato, ker mu je nekdo "podmazal" roke in bi kot kontrolor lahko izgubil službo.. definitivno pa takih ozko specializiranih služb ni toliko kot jih je za recimo direktorje bank, poslance, politike..

- mogoče je vedel za "skrito kamero", dobavitelj pa ne

- mogoče je bil član Cosse Nostre in je nadziral delovanje delodajalca, ki mora seveda sponzorirati "svojo družino" v nekih določenih %ih, hmmm za take je znano, da se ne zafrkavajo

- mogoče pa je imel res samo zelo slab dan... ampak to je pa bil res hudičevo slab dan, če je bil to edini vzrok za njegovo "poštenost"

vse je več ali manj možna razlaga..

mogoče sem kako tudi izpustil in upam, da me ne bo avtor zgodbe zaradi tega pribil za ušesa na vrbo pri 3M

:naughty:

ker bi potem pol Motomarsa pocrkalo od smeha - za enepar vem, da bi jih od smeha pobralo izredno hitro, če ne še predno bi žebelj preluknjal drugo uho

:lol1: :lol1: :lol1:

:lol1: :lol1: :lol1:

:lol1: :lol1: :lol1: = motomarsovci

1nakladau3PMkrasnepress

:baa:

[Pravokotar]

Pepe, kam pa je potem šla tista kuverta s petimi jurji mark?

Ne bi ti vedel povedati, pa sem precej vrtal okoli. Vse kaže, da je izpuhtela.

Izpuhtel je tudi vrli Beppi. Iz Evrope namreč. Šel je v črno Afriko za misionarja. Po nepreverjenih govoricah ga loka ko mamba. In morebiti v okviru svojega poslanstva poučuje godne zamorske deklice o strpnosti med belo in črno raso ter o sožitju med moškim in žensko. Beppi namreč nikoli ni bil cepljen proti češplji. Pred svojim izpuhtenjem je bil v rodni Italiji 3x tik pred poroko (z različnimi deklicami) in si je 3x zadnji dan premislil. To so preverjene informacije. Enkrat sem imel celo čast spoznati eno njegovih aktualnih izvoljenk. Precej dekorativna, bi lahko rekel. Fant je vsekakor imel oko za podrobnosti.

[SiR]

Pepe, zdaj bo hmau zima, pa upam, da boš kdaj ob kaminu govoril o Beppeju... Mu lahk skupaj kak paket pasulja pošljeva pa kilo kave... :D

[Jason]

Trnutno mi pade na misel samo ena zgodbica o nepodkuplivosti, ki pa ni nič posebnega in se proti tvojemu Beppiju skrije.

Na letu Ljubljana - Moska (ali obratno, sem že pozabil) sta se dvar rusa precej zaklepetala, po domače povedano sta "padla noter". Zraven sta pila krasno (rdeče) vino, ki je na letalu zastonj in ga lahko naročaš dokler ga ne zmanjka oz. dokler nisi vinjen (ta druga opcija pri rusih odpade). No potem sta se pa rusa naveličala naročanja kozarčka za kozarčkom in sta hotela imeti kar celo buteljko. Stevardu sta zanjo ponudila 50 U$D, ampak jih ni vzel...

...ker je bil nepodkupljiv.

Popravljeno September 24, 2003. Popravil Jason

[Pravokotar]

Hja, saj tole v bistvu ni bila zgodbica o nepodkupljivosti sami. Bila je bolj zgodbica za krajšanje časa, zgodbica o Beppiju kot takem in zgodbica o (dostikrat čudnem) človeškem ravnanju. Beppi je imel na razpolago 1000 variant, da bi drugače rešil zadevo:

- lahko bi se zamislil, ali je roba res tako slaba ali je slab samo njegov dan

- lahko bi elegantno spregledal kretnjo gospoda X in svinjal naprej

- lahko bi rekel: "Hvala lepa, gospod X, ne kadim," in si mirno prižgal svojo cigareto

-

-

- lahko bi pobasal ponujeno darilce in potem počel, kar bi pač počel....

ampak ne, bil je pač take vrste tič, da je moral vedno in povsod zganjati Teatro Beppi...

Naneslo je, da je nekega lepega majskega dne zganjal svoj Teatro na "mojem" dvorišču in svinjal po "moji" robi. Ko si je vzel 5 minut za čikpavzo, sem ga prijateljsko objel okoli ramen, ga popeljal do parkirišča in mu povedal:

"Poglej, Beppi, tole tukaj je tvoja macchina. Približno v tistile smeri je bella Italia. Hvala lepa in nasvidenje."

In je šel. Pa ne zato, ker bi bil yst kao narodni heroj. Ko bi bil recimo lastnik podjetja kot gospod X in bi se mi po žepih naključno valjale ovojnice določenih vrednosti, bi verjetno tudi sam poskusil nekako nagraditi Beppija za njegov trud. In zelo verjetno bi popušil, kot je inhaliral gospod X. Na srečo sem samo preprost čistilec skladišč brez nepotrebne krame po žepih in mi je bilo vsaj takrat kašljanje prihranjeno.

Pušenje podarjene premočne robe zna frdamano ubijati.

[Hanzi]

in srevard mu je prinesel steklenico :rolleyes:

[Jason]

in srevard mu je prinesel steklenico :rolleyes:

Nope, vsakemu je natočil še en kozarček... in tako naprej, do konca svojih živih dni eee hočem rečt, do konca leta (flighta).

[hotschko]

Stevardu sta zanjo ponudila 50 U$D, ampak jih ni vzel...

...ker je bil nepodkupljiv.

le kdo je ta poštenjakar ... :hmm: B) :OK:

[SiR]

le kdo je ta poštenjakar ... :hmm: B) :OK:

Ja kdo - Beppe :D

[lojzi]

Stevardu sta zanjo ponudila 50 U$D, ampak jih ni vzel...

...ker je bil nepodkupljiv.

le kdo je ta poštenjakar ... :hmm: B) :OK:

Naš Jason, kdo bi drugi :OK:

[Zok]

takih zgodb je takooo malo, da ...

podkupovanja je pa... :lol1:

pejd 1x s kakim tovornjakarjem do Poljske prek madzarske, slovaske in ceske!! karton pira in 100 evrov je za pot v obe smeri obveza, da cakas manj kot en dan na vsaki meji!! :D

Popravljeno September 25, 2003. Popravil Zok