... Plejade ...

[Vale]

So na zvezdnem nebu nekaj najlepšega in ravno zato burijo duhove ljudstev od prazgodovine naprej. Ko so ljudje premagali strah pred morjem so kmalu ugotovili, da postaja morje v dneh, ko so dnevi in noči vedno bolj hladni, vedno bolj viharno in nevarno. In prav ob tem čsu so na nebu postale vidne Plejade, zato so ljudje mislili da so oznanjevalke slabih časov. Res pa je tudi, da postajajo Gostosevci pozneje, v pomladnih nočeh vedno manj vidni, saj kmalu zatonejo za horizontom, morje pa postaja varneje…

Zatorej ni nič čudnega če so prastara ljudstva od Velike Britanije, prek Mehike in celo Egipta pa tja do Cejlona, povezovali čas, ko se Plejade bližajo zenitu, s smrtjo. Azteki v Mehiki so verjeli, da je nekoč bilo v noči, ko so Plejade postale vidne, porušeno vse stvarstvo. Zato so verjeli, da se to lahko zgodi še enkrat. Imeli so sestavljena celo dva koledarja, enega ki je imel 356 dni in drugega ki je imel 260 dni in 73 takih obdobij je dalo ravno 50 Sončevih let. In prav ob koncu takega obdobja naj bi se katastrofa ponovila. In v času, ko se je konec takega obdobja bližal, so postajali vedno bolj nemirni. Pozorno so opazovali nebo in spremembe na njem. Posebno pozorno so nebo opazovali azteški svečeniki in merili čas in višino Plejad, ki bodo nekega dne točno ob polnoči v zenitu. Tiste noči ni smel goreti noben ogenj, nobena svetilka. Ljudje so zapustili svoje domove in se odpravili na kraj , ki so ga določili svečeniki. Tam je stal oltar z žrtvijo – človekom, ki so ga hoteli darovati razjarjenim bogovom. Ko se je stemnilo, je zavladala popolna tišina, oči svečenikov so merile višino in tir Plejad, ki so se bližale zenitu. Zmotili se niso nikoli, kajti minila so že mnoga obdobja, ko so se svečeniki seznanjali z dogodki na nebu in so si začrtali celo nebesne karte in sestavili neverjetno točen koledar. Kljub temu pa so ostali vraževerni. Morali so storiti vse, da bi potolažili nevarne bogove, ki so hoteli uničiti človeštvo in vse kar je človek na Zemlji ustvaril.

Ko se je bližala pomoč je vznemirjenost ljudstva rasla, dokler svečeniki niso razglasili, da so Plejade tik pred zenitom. Sedaj je bilo na vrsti darovanje. Nad srcem žrtve so prižgali majhen kres, ki so ga potem razširili nad celo truplo, da je telo popolnoma upepelilo. Plejade so ta čas prišle v zenit, do takrat molčeča množica je izbruhnila v veselo kričanje, kajti nevarnost pogube je bila mimo. Naslednjih 50 let so živeli brez skrbi…

Ob istem času so dvig Plejad praznovali tudi v Egiptu in tudi oni so ta dogodek povezovali z nečim katastrofalnim. Na skrajnem vzhodu, na Japonskem in Kitajskem so ta čas povezovali z odhajanjem duš umrlih prek morja v deželo mrtvih. V ta namen so delali majhne papirnate ladjice, ki so jih spuščali po rekah navzdol. Na samotnih britanskih otokih so keltski Druidi praznovali podobno kot v Mehiki, zakurili so velik kres, ki so ga seli raznašali okoli…

Prihod Plejad je naznanjal bližajočo se zimo, temo in bil tako povezan s človeško usodo, s smrtjo. A Druidi so temu slavju čez pol leta dodali še eno – »Beltane« imenovano slovesnost. Ta pa je bila vesela, kajti z njo so praznovali konec zime in prihod pomladi. Plejade so bile takrat nevidne in se jih ni bilo treba bati. Tudi vožnja po morju je postajala v tem času mirnejša in varnejša.

Medtem ko mi Plejade vidimo v dolgih zimskih nočeh ob mislih na smrt, pa je na južni polobli drugače. Z nastopom naše jeseni se tam prične pomlad. Tako da so ljudstva tudi tam praznovala njihov prihod, a le s to razliko, da so oznanjale začetek pomladi in čas, ko se ljudje poprimejo dela na svojih njivah – začelo se je obdobje sejanja in žetve…

Skoraj neskončno so ugibali o Plejadah modreci naših davnih starih prednikov in celo tistih, ki so živeli v 19. stol. Sij te čudovite zvezdne kopice, tako nenavadno tesno skupaj tam na nebu, je vzbujal tudi v »modrih glavah« razna ugibanja. Mislili so celo, da je v Plejadah središče vesolja! Indijanci so jih pripisovali bogu ognja Agniju. Mongoli, živeči v azijskih pustinjah, so jih opisovali kot opico, ki drži svojo glavo med rokami.

Preseneča nas, kako Indijanci obeh Amerik dobro poznali Plejade, a jih je vsak rod po svoje razlagal. Enim so bile otroci, ki so jim bili odneseni na nebo, med tem ko so plesali. Drugim so bile Plejade roj čebel pa skupina kresnic in celo kupček zrnja. Ob Amazonki so Plejadam pripisovali vpliv na ptiče, mislili so celo, da vplivajo na kačji pik: le toliko časa je pik strupen, dokler so Plejade vidne. Indijanci iz plemena Majev verjamejo da so Plejade dečki, ki so skušali ukaniti velikana, ki jih je potem za kazen poslal na nebo.

Plejade pa poznajo celo v Tihem oceanu, v Polineziji, kjer verjamejo, da so Plejade le delci nekoč cele zvezde, ki pa je bila preveč narcisoidna, zato so se proti njej zarotile druge zvezde… hotele so jo pregnati z neba, a je zbežala, tako da jim jo je uspelo razbiti na šest majhnih zvezdic.

Tako so Polinezijci videli le šest zvezdic. A Indijanci jih vidijo sedem – sedem sester poročenih s sedmimi zvezdami v Velikem vozu. Egipčani pa so rekli: Božanstvo Hastor se je sedemkrat pomnožilo v sedem božanstev, v sedem Hastor, krav s svojim bikom. Danes s prostim očesom vidimo le šest Plejad.

Grška bujna domišljija je seveda po svoje prispevala k pripovedkam o Plejadah. Bile so hčerke lepe Pleione in silnega Atlasa, ki nosi na ramah vso Zemljo. Oče se jim je smilil, ker nosi tako breme, zato so se jih bogovi usmilili in jih ovekovečili med zvezdami.

O tem zakaj so prišle na nebo pa govori še druga pripovedka. Silak Orion je nekoč zagledal Pleiono z njenimi hčerkami in jih je več let zasledoval. Ker je bilo Zevsu dovolj upehanih bežečih žensk in Oriona za njimi, jih je postavil na nebo. Zgoraj so Plejade, spodaj pa Orion s svojimi psi, in tako se boj nadaljuje, le da jih Orion nikoli ne ulovi.

So pa tudi druge razlage – šest sester naj bi se poročilo z bogovi, le ena pa z umrljivim bitjem, zato jo je sram in se skriva, druga razlaga pravi, da je eno od ostalih šestih sester zadela strela, ali da je ena tretja odšla z neba in je bila priča porušenja Troje. Zaradi prevzetosti in žalosti zaradi usode slavnega mesta se ni hotela vrniti k svojim sestram in je raje odšla ki zvezdi Mizar v Velikem vozu, kot drobna zvezda Alkor. Mongolska verzija pravi, da so jo zvezde iz Velikega voza ukradle in je tako ostala poleg Mizar. Homer pa pravi v svoji Odiseji, da so Plejade sedem Grlic, ki so prinesle Zevsu božansko hrano ambrozijo, a se je na dolgi poti ena od njih izgubila. Njen mož pa je izginil na morju. Zato so jo spremenili v ptiča Halkiono, ki še vedno išče svojega moža na širnem morju.

Tako se vrsti pripovedka za pripovedko. Ena je lepša od druge…

[Vale]

[Guest 1]

:alien1:

http://hubblesite.org/

ps

Vale, a maš brisačo pri sebi??

Popravljeno September 29, 2003. Popravil 1

[Vale]

... brisačo ... :D ... vedno ... in povsod ... ponavadi v kufru od Dive :D ... malo, modro, ... tako tapravo ...

P.S. 1 - ti lahko naredim snedvič iz čisto navadnega goveda :D

Popravljeno September 29, 2003. Popravil Vale

[Guest 1]

...P.S. 1 - ti lahko naredim snedvič iz čisto navadnega goveda  :D

yess, moge

pod enim pogojem (BR 1 ima vedno en pogoj,

ki lahko vsebuje zelo veliko podpogojev)

:D

če imaš pravilno narejene in nabrušene nože..

saj mora Mojstru sendvičev orodjar razviti pravo orodje, ki je posledica dolgoletnega razvoja in sodelovanja med njima..

:D

Popravljeno September 29, 2003. Popravil 1

[Vale]

Mam js vse ... sam morm počakat čisto navadno govedo da pride od tam ... dokler se pa lahko zmeniva za skupno žvečenje brisače ...

[Guest 1]

Mam js vse ... sam morm počakat čisto navadno govedo da pride od tam ... dokler se pa lahko zmeniva za skupno žvečenje brisače ...

ti si kar privošči.. brisačo, mislim

ys bom raj ocvrte kalamare, brez tatarske omakce.. sam pol limone, mal kruha pa Cockto

&

te bom gledal, kako užiiiiivašššššš

:lol1:

Popravljeno September 29, 2003. Popravil 1

[Vale]

Pa 1 ti si čist brez domišljija ... :wacko: ... sej js bom tudi čevape z majonezo in kilo kruha in kilo čebule zraven ... sam tako se pač reče ... beri med vrsticami ... v brisači se pa itaq vse najde ... a ne ... B) ... in ne boš verjel, danes pada dež številka 32 in je zelo zoprn dan ...

Popravljeno September 29, 2003. Popravil Vale

[Alla]

Jutri bo spet sonce.........in nebo bo jasno......in Orion s svojiimi psi se bo spet podil za nami....... ;) :rolleyes:

Alla B)

[Vale]

Sonce je vedno ... sam mi si dež naredimo ... in ker sem jaz danes bla malo tečna je zanalašč padal dež 32 in to samo tam, kjer sem se sprehajala jaz in nikjer drugje :hmm: :? ...

[Belford]

Vale, s prpopane slike se Plejade vidi kot kup razmetanih zvezd, s prostim očesom iz zemlje pa so zelo podobne Malemu vozu (po obliki in ne po velikosti), ki ima izpolnjeno notranjost. Zgodbice so pa ful u redu! Napiš še kej!

Popravljeno September 30, 2003. Popravil Belford

[Vale]

To je bil moj namen ... takšne so v resnici :D

[Vale]

Ko se je prostor obrnil, se je zemlja segrela

Ko se je prostor prekucnil, se je nebo zasukalo

Ko se je sonce pojavilo stoječe v sencah

In je povzročilo, da je mesec sijal ...

Ko so Plejade majhne oči v noči

Se je iz vira blata zemlja oblikovala

Iz vira teme se je oblikovala tema

Iz vira noči se je noč oblikovala

Iz noči same je noč porodila

V noči je rojen Kumulupo, moški

V noči je rojena Po'ele, ženska.

Kumulipo

Desno zgoraj ... plejade ...

Popravljeno September 30, 2003. Popravil Vale

[Vale]

skladu s havajskimi legendami, je davno tega, v Pacifiku obstajal kontinent Mu. Njegovi prebivalci so se imenovali Manahuna oziroma Menehune. Menehune so bili manjše rasti, prilbižno velikosti Pigmejcev.

Razpolagali so z bogatim znanjem o modrosti življenja. Tradicija pravi, da so prišli iz ozvezdja Plejade, ustvarili civilizacijo in začeli predajati svojo modrost ljudem po vsem svetu

[Ervina]

Po knjigi Mary Poppins:

Nakupovanje novoletnih daril za Plejade.

Deklice si težko si utrgajo čas, da pridejo na zemljo, ker imajo delo s shranjevanjem in pripravljanjem spomladanskega deževja. Z žrebom je izbrana Maja (druga po vrsti).

Elektra najstarejša Plejada vedno pazi na najmlajšo sedmo Plejado Meropo. Slednjo je težko videti, ker je še dojenček in je težko ostaja celo noč pokonci. Prva dobi štedilnik s kozicami in metlo za pometanje zvezdnega prahu. Mala Meropa dobi gumijasto račko.

Tajgete rada pleše, tako je za novoletno darilo dobila vrv za skakanje. Alcione je mirna in zamišljena in dobi knjigo. Celene je dobila obroče, ki jih meče po zvezdnem nebu. Sterope je druga najmanjša in dobi brnečega volkca. Maja pa dobi s krznom obrobljene rokavice...

Hvala Vale, da si me spomnila na mojo najljubšo knjigo iz otroštva... :)

Popravljeno September 30, 2003. Popravil Ervina

[suzuki]

Hola!

Khm... Vale... brez zamere, a tista tvoja prva slikca bolj liči na kopico M13 v Herkulu kot na Plejade (M45 v Biku)...

Da vidim, če znam pripopat slikco Sedmih sester...

[Vale]

Hvala :004

[SF]

Hmmmm Gostosevci? Od vseh imam najraje Imprezo WRX STi...

[Mte :)]

na kratko...

PLEJADE_seminarska_edited.doc

[Vale]

na kratko...

Hvala :004

Ravno včeraj sem jih zopet gledala, ker je bilo nebo dovolj jasno, da se jih je lepo videlo :)

[Mte :)]

:blush: hehe... jest jih pa sam polet... k grem na en astronomski tabor u prekmurje... si ne mors zamislt kok so lepe skoz teleskop za miljon pa pou :devil:

[Vale]

:blush: hehe... jest jih pa sam polet... k grem na en astronomski tabor u prekmurje... si ne mors zamislt kok so lepe skoz teleskop za miljon pa pou :devil:

Pozimi, v gorah, ko je jasno vreme so lepše :grim ... skozi teleskop za dva miljona pa pou :devil: :slap:

[Mte :)]

mogoce bo letos tm ze za 3! :winkiss: drgac pa tud orionova meglica ni slaba... :hmm: